Maske postajajo epidemiološka in ekološka težava

Žal tudi na ulicah slovenskih mest in v slovenskih gozdovih odvržene maske niso več neznan prizor. Marsikje po Evropi je to še večja težava, saj ugotavljajo, da jih vedno več konča tudi na obrežjih evropskih rek in na evropskih plažah.

Odvržene maske, zlasti tam, kjer lahko drugi pridejo v neposreden stik z njimi, so do tri dni po uporabi lahko tudi zdravstvena in epidemiološka težava, saj se delci z virusom lahko zadržujejo na njih tudi toliko dolgo. Še dolgo po preteku tega časa pa so nepravilno zavržene maske nesporno ekološka težava.

Novice Koronavirus je tudi tam, kjer ga morda ne pričakujete – ali veste, kako dolgo? #video

Sistemsko onesnažene reke in morja

Epidemija ni povečala le števila izrabljenih kirurških mask v evropskih vodah, temveč tudi drugo odpadno zaščitno opremo, kot so rokavice za enkratno rabo, ki so v marsikateri evropski državi, tudi pri nas so bile nekaj časa, obvezne pri nakupovanju v trgovinah.

Žal pa je to le še dodatni del množičnega onesnaževanja s plastiko, ki oblega evropske glavne vodne poti, svarijo pri raziskovalni organizaciji Tara Ocean Foundation. Junija so se, kot pravijo, vzdolž rek in na plažah sistemsko srečevali z izrabljenimi maskami in rokavicami za enkratno uporabo.

Vedno več neodgovorno in nepravilno zavrženih izrabljenih kirurških zaščitnih mask konča na obrežjih evropskih rek in na evropskih plažah. Foto: Getty Images

Na odprtem odvržene smeti, če jih pravočasno ne očistijo, bodo ob delovanju dežja in vetra prej ali slej končale v vodotokih, velik del pa od tam tudi v morjih in oceanih.

Plastiko našli prav v vsakem vzorcu rek

Enkratna zaščitna oprema je največkrat narejena iz polipropilena, ki hitro razpada in ga je zato težko odstraniti iz tokov, preden kot mikroplastika začne obremenjevati reke ter morja in oceane, v katere se reke iztekajo.

V nedavni študiji devetih velikih evropskih rek (Laba, Ren, Sena, Rona, Garona, Loara, Tibera, Temza in Ebro) so prisotnost mikroplastike odkrili prav v vsakem vzorcu. Po ocenah Organizacije združenih narodov vsako leto v oceanih konča 13 milijonov ton plastike, od tega polovica zaradi plastičnih predmetov za enkratno rabo. V nasprotju s prvotnim prepričanjem pa koščkov plastike ne razgrajujejo niti ultravijolični žarki niti sol.

Na odprtem odvržene smeti, če jih pravočasno ne očistijo, bodo ob delovanju dežja in vetra prej ali slej končale v vodotokih, velik del pa od tam tudi v morjih in oceanih. Foto: Getty Images

Čisti oceani se začnejo na čistih pločnikih

Vedno več odpadnih mask in rokavic za enkratno rabo imajo tudi ob Azurni obali. Obseg tega onesnaževanja je tako velik, da bo Francija povišala kazni za metanje smeti na javnih krajih z zdajšnjih 68 evrov na 135 evrov, pri večjih količinah pa do 750 evrov.

Državna tajnica francoskega ministrstva za ekologijo Brune Poirson je ob napovedi višjih kazni na svojem profilu družbenega omrežja Twitter zapisala, da nas plastični odpadki, povezani s krizo ob epidemiji covid-19, spominjajo, da se čisti oceani začenjajo s čistimi pločniki.

Te posnetke so že pred dobrim mesecem naredili aktivisti skupine Opération Mer Propre (Operacija čisto morje) med eno od svojih čistilnih akcij morskega dna pri obmorskem letovišču Antibes na Azurni obali.

Plastika le ni najprijaznejša rešitev za vsakodnevno zaščito

Rešitev, ki je prijazna za okolje in ob zdaj nesramno visokih cenah kirurških mask tudi za denarnico (kirurške maske so zdaj tudi za več kot desetkrat dražje kot pred epidemijo), so maske za večkratno rabo, ki jih je mogoče prati po vsaki uporabi. Pravilna uporaba kirurških mask namreč veleva menjavo večkrat dnevno, kar je le še dodatno breme za okolje in družinski proračun, če se jih uporablja dosledno.

Maske sicer ne morejo nadomestiti varovalnih učinkov ustrezne razdalje med ljudmi, zato je njihova uporaba smiselna takrat, ko takšne razdalje in pretoka svežega zraka ni mogoče zagotoviti. Ravno tako pa temeljito umivanje rok z milom in toplo vodo učinkuje najmanj tako dobro kot dezinfekcija z ustreznim alkoholom oziroma razkužilom, katerih embalaža ravno tako že končuje tam, kjer ne bi smela.

Benetke so se očistile, toda …

Kar užitek je bilo gledati fotografije beneških kanalov, saj se je voda v njih v času omejitvenih ukrepov zaradi pandemije in posledično manjšega obiska gostov ter zmanjšanja mestnega prometa in gospodarske dejavnosti očistila.

To se je hitro pripisalo pozitivnim stranskim učinkom ukrepov, a posnetki morskega dna z odvrženimi maskami so pravo nasprotje beneški izkušnji. Skupni imenovalec je, da že majhne spremembe našega vedenja lahko ustvarijo velik učinek, a če so vzrok teh sprememb neodgovorna dejanja, so posledice dolgoročne in boleče.

Ali pravilno odlagate maske po uporabi?

Ko v trgovskih centrih in v javnem prevozu vidimo veliko ljudi, ki z maskami ne pokrijejo nosu ali pa jih samo postavijo čez brado, se utemeljeno zastavlja vprašanje, koliko njihovih uporabnikov pravilno poskrbi za njihovo odstranitev in odlaganje.

Maska, ki jo preprosto odvržemo v smeti, še slabše pa, če kar nekam na prosto, je potencialno še nekaj časa zdravstveno nevarna, zato je najmanj, kar bi morali narediti, to, da jih med mešane odpadke odvržemo v ločeni in dobro zaprti vrečki. Velike zmage se začnejo z majhnimi koraki.