Nedelja, 24. 11. 2019, 19.46
5 let
Alarmantno odkritje v evropskih rekah
Največji evropski vodotoki so postali reke plastike, so v najnovejši raziskavi ugotovili francoski znanstveniki. Letos so iz devetih velikih evropskih rek vzeli okrog 2.700 vzorcev vode in v prav vsakem našli plastične delce.
Francoski znanstveniki so od maja do včeraj pluli po Renu, Roni, Seni, Tiberi, Loari, Garoni, Labi, Segri in Temzi, nekaterih največjih in najpomembnejših evropskih rekah, in ugotovili, da v njih kar mrgoli tako imenovane mikroplastike.
Plastične delce so znanstveniki odkrili v vsakem od več kot 2.700 vzorcev vode, ki so jih iz deveterice evropskih veletokov vzeli na 45 različnih lokacijah.
V nekatere vrste mikroplastike se lahko absorbirajo tudi strupene snovi, ki jih v reke prinašajo industrijske odplake, zaradi česar so še večja grožnja okolju in biotski raznovrstnosti evropskih vodotokov.
Delci mikroplastike ali plastični mikrodelci v premeru merijo do pet milimetrov, nastajajo pa kot stranski produkt pri proizvodnji plastičnih izdelkov in pri počasnem fizičnem razpadu plastičnih odpadkov.
Dobršen delež plastičnih mikrodelcev, ki jih je mogoče najti praktično v vseh vodnih telesih na svetu, predstavljajo tudi okrogli plastični peleti. Ti se v industriji uporabljajo za brusno čiščenje končnih izdelkov, v logistiki pa pri pakiranju.
Zakaj je to odkritje pomembno?
Ne le zato, ker so znanstveniki s tem potrdili svoje domneve glede vseprisotnosti plastičnih mikrodelcev v evropskih rekah, temveč tudi zato, ker so dobili še en dokaz za hipotezo, da mikroplastika nastaja tudi v rekah in ne le v morju.
"Stroka je dolgo menila, da mikroplastika, s katero so vse bolj onesnaženi svetovni oceani, večinoma nastaja v morju zaradi vpliva sonca in valov. Zdaj vemo, da to ne drži povsem," je za francoske medije povedal prvi mož šestmesečne raziskave Jean-François Ghiglione.
Jadrnica Tara, s katero je ekipa znanstvenikov iz 16 evropskih laboratorijev šest mesecev plula po evropskih rekah. V pristanišče v francoskem Lorientu so se vrnili včeraj.
Podatek, da plastični odpadki v mikroplastiko razpadajo že v rekah, je zelo pomemben tudi z vidika zajezitve onesnaževanja. To bi moral biti v prvi vrsti apel industriji, naj v proizvodnji preneha uporabljati oziroma vsaj zmanjša porabo plastičnih peletov, in vladnim organizacijam, ki bi se morale bolj zavzeti za učinkovitejše recikliranje plastičnih odpadkov, pravi Ghiglione.
"Ko plastični mikrodelci enkrat dosežejo morje, jih je skoraj nemogoče najti in odstraniti. Edini način za boj proti mikroplastiki je zaprtje pip pri njenih virih," je opozoril Ghiglione.
Ena največjih "mikroplastičnih" katastrof na svetu se dogaja prav v Evropi
Švicarski znanstveniki so za pravo okoljsko katastrofo že leta 2015 označili stanje 800-kilometrskega odseka reke Ren med Baslom v Švici in Rotterdamom na Nizozemskem.
Znanstveniki z univerze v švicarskem Baslu so na površini reke Ren izmerili eno najvišjih koncentracij plastičnih mikrodelcev v svetovnih celinskih vodah.
Na 11 lokacijah vzdolž Rena so v povprečju odkrili 892.777 plastičnih mikrodelcev na kvadratni kilometer reke, so zapisali v tej raziskavi, ki je bila objavljena v publikaciji Scientific Reports. Najvišjo gostoto delcev so izmerili pri kraju Rees v Nemčiji, kar 3,9 milijona na kvadratni kilometer reke.
Glavni vir plastičnih mikrosmeti, ki onesnažujejo Ren, so urbana območja ob reki. Ren namreč teče mimo in skozi številna velika evropska mesta, med drugim Basel (Švica), Strasbourg (Francija), Mainz, Köln, Düsseldorf (vsi Nemčija) in Rotterdam (Nizozemska). Znanstveniki so največ krivde za visoko koncentracijo plastičnih mikrodelcev v Renu pripisali industriji in neustreznemu ravnanju z odpadki.
V spodnjem delu Rena, kjer je povprečna gostota plastičnih mikrodelcev najvišja, onesnaženost vodotoka dodatno poglablja razmeroma majhna reka Emscher (na fotografiji), pritok, ki se v Ren izliva pri kraju Dinslaken. Emscher, ki velja za biološko mrtvo reko, pred tem teče po Porurju, pokrajini, ki je središče nemške industrije.
Preberite tudi:
11