Sobota, 28. 8. 2021, 15.00
3 leta, 2 meseca
Obiskali smo "oddelek intenzivne nege" za glavate želve in druge plazilce
Tudi glavate želve imajo svoje dobre vile
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,53
Trenutno v oskrbi Aquariuma Pula okreva pet glavatih želv različnih velikosti in starosti z različnimi poškodbami, ki jim jih je hote ali nehote povzročil človek.
Več kot 170 glavatih želv z vsega Jadrana je dobilo novo priložnost za življenje po oskrbi in okrevanju v Aquariumu Pula, kjer tudi najhuje poškodovanim primerkom zagotovijo primerno oskrbo in jih usposobijo za vrnitev v naravo.
Martin, Amadeo, Ella-Ravka, Mini Koko ali ljubkovalno Micikica in Karlo Albano – različnih velikosti, različnih starosti in vsak s svojo zgodbo o tem, zakaj je začasno pristal v centru za okrevanje glavatih želv in drugih plazilcev Aquariuma Pula.
Direktorica in lastnica Aquariuma Pula je doktorica biologije Milena Mičić, v njem pa delajo vsi štirje družinski člani. Na fotografiji: Amadeo
Skupni imenovalec je, da so njihove poškodbe posledica človeka in njegovih dejanj, rane pa so bile tako hude ter so zahtevale tako dolgotrajno in intenzivno oskrbo in nego, da so jih veterinarji napotili prav v puljski center, kjer se spopadajo z največjimi tovrstnimi izzivi. Takih "intenzivnih oddelkov" za glavate želve (Caretta caretta) je po vsem svetu okrog 200.
Voda, v kateri plava Mini Koko, je obdelana in osvetljena s posebno ultravijolično svetlobo UV-B (ta nam ob čezmernem izpostavljanju povzroča opekline), ki posnema zanj zelo pomembne sončne žarke.
Novo življenje nekdanje avstrijske utrdbe
V južnem predmestju Pulja na strateško izredno ugodni legi z edinstvenim razgledom na morje je avstro‑ogrska monarhija pred več kot 130 leti zgradila obrambno trdnjavo Verudela.
Aquarium Pula je vdahnil novo življenje nekdanji avstro-ogrski obrambni trdnjavi Verudela v puljskem južnem predmestju. Na fotografiji: del razgleda z vrha trdnjave
V poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je na njenih ostankih v takrat še skromnem prostoru naselil Aquarium Pula, ki se od prvega dneva ukvarja tudi z raziskovalno in konservatorsko dejavnostjo.
Zadnji lanski junijski dan so pripeljali Ello-Ravko, ki je doživela veliko in predvsem zahrbtno poškodbo desnega dela ter še manjšo ureznino v sredini. Našli so jo v zadrskem zalivu Jazine, kjer je zagotovo trčila s propelerjem čolna. Ime Ravka je dobila v čast gospoda Ivana z otoka Rava, ki jo je rešil hudega trpljenja. Ob sprejemu so ji namerili 26 kilogramov mase in 60 centimetrov dolžine oklepa.
Puljski akvarij se je po dobrih dveh desetletjih krepil, o čemer govori dejstvo, da danes razstavni prostor meri več kot 2.500 kvadratnih metrov, na njem pa je na ogled 250 vrst iz morij in oceanov vsega sveta.
Mlada leta glavatih želv so izjemno tvegana, saj prvih nekaj let, temu obdobju rečejo tudi "izgubljena leta", preživi le eden od približno tisoč mladičev. Kljub svoji poškodbi je imel Mini Koko pravzaprav srečo, da je prišel v skrbne roke.
Njegovih 20 sodelavcev pa je še bolj ponosno na dosežke svoje oskrbovalne dejavnosti. "V letih našega delovanja so glavate želve 'napredovale' iz statusa ogrožene vrste v status ranljive vrste," z zadovoljstvom poudarja višja strokovna sodelavka in magistrica biologije Karin Gobić. "Pred leti jih je bilo v Jadranu okrog dva tisoč, danes pa ocenjujemo, da jih je na istem prostoru okrog 25 tisoč."
Mini Koko je ob sprejemu meril le 7,5 centimetra in tehtal le okrog 80 gramov, a je v Verudeli že lepo zrasel (kljub temu ostaja najmanjši oskrbovanec iz vrst glavatih želv). Našli so ga januarja v zalivu Javić na Korčuli, veterinar je takrat ugotovil, da ima poškodovano levo oko.
Pričakovana življenjska doba glavatih želv je do 80 let − pred Martinom je tako še velik del življenja.
Človekova neprevidnost in sebična dejanja so glavatim želvam največja grožnja
Mogočih vzrokov poškodb in izginotja želv je veliko: lov nanje in na njihova jajca za prehrano ter nezakonito trgovino, agresivno ribištvo, trki s plovili, izlivi nafte in drugih odpadkov in onesnaževalcev, pretirane obalne gradnje in tudi svetlobno onesnaževanje, ki kvari njihov zelo učinkovit čut za orientacijo, podnebne spremembe …
Višja strokovna sodelavka Aquariuma Pula in magistrica biologije Karin Gobić
Amadeo je prispel sredi julija v zelo kritičnem stanju zaradi hude poškodbe zgornjega dela lobanje. Ko so ga našli na Korčuli, skoraj ni kazal življenjskih znakov, premikal ga le vodni tok, v manj kot 24 urah ga je pregledal splitski veterinar in mu odredil nujno oskrbo v Aquariumu Pula. Ime je dobil po priimku gospe Stanke, ki ga je našla in o tem nemudoma obvestila oblasti, da so bliskovito ukrepale.
Severni Jadran je zanje kot bogato obložena miza
Glavate želve živijo do okrog 80 let. Na Severni Jadran prihajajo, ker tam zlahka najdejo svojo hrano. Običajno pri nas ne gnezdijo, najbolj jim ustrezajo tople sredozemske vode Grčije ter področje med Izraelom in Tunizijo. "Devet od desetih glavatih želv v Jadranu se izleže v Grčiji," nam še pove glavna biologinja Gobićeva.
Glavate želve so ena od najstarejših živalskih vrst, za katero zanesljivo vemo, da si je življenjski prostor delila že z dinozavri, samo od nas pa je odvisno, ali bodo želve med nami tudi v prihodnje.
Glavate želve Sredozemlja gnezdijo skoraj izključno v toplejšem delu, tako se devet od desetih glavatih želv, ki jih iskanje hrane pripelje v Jadransko morje, izleže v Grčiji.
"Zato je bilo nedavno odkritje gnezdišča na Lidu pri Benetkah zelo navdušujoče," je pojasnila magistra farmacije in vodja strokovnega oddelka Marija Aleksandra Bel Dajković.
Vodja strokovnega oddelka Aquariuma Pula in magistra farmacije Marija Aleksandra Bel Dajković
Vrnitev ozdravljenih v morje je največja nagrada
Rehabilitacijski postopki se razlikujejo glede na vzrok in naravo poškodbe, večinoma pa trajajo več mesecev, pri resnejših primerih dlje. Ponosni so, da so uspešni v 95 odstotkih primerov, največja nagrada za njihovo uspešno delo je odpust želv, ki so pripravljene za vrnitev v naravo.
Amadejev zlom kosti zgornje lobanje je posledica močnega udarca. Rana je še vedno videti grdo, a Amadeo okreva in je tudi vedno bolj živahen, čeprav bo njegova pot do vrnitve v morje še dolga.
Med našim obiskom je pod skrbnimi očmi in rokami sodelavk ter sodelavcev na Verudeli okrevalo pet glavatih želv. "Redkokdaj jih imamo toliko naenkrat v oskrbi, običajno sta dve, morda tri, sicer pa jih letno v našem centru oskrbimo deset ali tudi več," je dejala vodja strokovnega oddelka.
Poimenujejo jih praviloma po najditelju ali po osebi, ki je (hudo) ponesrečeni glavati želvi pomagala do rehabilitacijskega središča.
Agronom in akvarist Alen Kazalac je Martinu prinesel enega od njegovih obrokov. V normalnih okoliščinah bodo glavate želve jedle vsak drugi dan, pri čemer je dnevna količina hrane okrog pet odstotkov telesne mase, pri starejših pa še nekoliko manj.
Mi smo spoznali štiri – Karlo Albano je ostal našim očem in objektivom skrit, saj je bil med našim obiskom v, lahko bi rekli, "toplicah", natančneje v velikem rehabilitacijskem bazenu, ki so ga postavili v narodnem parku Brioni. To je zanesljiv znak, da je njegovo okrevanje pred koncem in da bo zvezda naslednje vrnitve v naravo, predvidoma sredi jeseni, prav on.
Glavata želva v obdobju svojega dolgega življenja med iskanjem hrane prepotuje velike razdalje. Ime je dobila po zelo veliki glavi z močnim kljunom, ki je prilagojen za nabiranje nevretenčarjev z morskega dna.
Martina so našli na vzhodni strani mesta Mali Lošinj pred zalivom Svetega Martina (od tod njegovo ime). Težave mu je delala kljuka trnka, ta se je zataknila skozi več plasti njegovega tkiva in pod čeljust prek ribe, ki jo je želel pojesti. Poskusili so ga oskrbeti na lošinjskem inštitutu, a ker je bil potreben zahtevnejši poseg, so ga premestili na verudelsko "urgenco".
Z vedno več zagona v tretje desetletje
Četudi so glavate želve najbolj prepoznavne oskrbovalke centra za okrevanje na Verudeli, skrbijo tudi za druge težko poškodovane vrste želv in plazilcev.
Pred pol leta so tako pristopili k triletnemu državnemu programu za to oskrbo, za nekatere dejavnosti pa so pridobili sredstva tudi na evropskih razpisih, večinoma pa se financirajo sami z vstopnicami številnih obiskovalcev – v zadnjem predkoronskem letu so jih našteli več kot 180 tisoč.
Martin danes tehta okrog šest kilogramov, njegov oklep pa meri približno 40 centimetrov. Kot edina glavata želva na Verudeli si je priboril privilegij bivanja v zunanjem akvariju, kar mu prinaša tudi zanesljivi stik z zanj neprecenljivo sončno svetlobo.
Zavest, da so pomagali edinkam ogrožene vrste, ki brez njihovega znanja in skrbi skoraj zagotovo ne bi preživele, jim daje še več zagona in moči, da svoje plemenito poslanstvo, ki ne pozna nedelj, praznikov, neredko pa tudi ne dopustov, neutrudno nadaljujejo tudi v tretjem desetletju edinstvene raziskovalno-oskrbovalno-izobraževalne ustanove na puljski Verudeli.
