Ponedeljek, 2. 11. 2020, 15.54
3 leta, 6 mesecev
Raziskava na 365 tisoč prebivalcih Anglije
Protitelesa za koronavirus izginejo po nekaj mesecih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,59
9
Hitro zmanjševanje količine protiteles še vedno ne zadošča za utemeljene sklepe o (ne)dolgotrajnosti imunitete po preboleli bolezni covid-19.
Obsežna britanska raziskava dodatno utemeljuje sume, da je prisotnost večjih količin protiteles po preboleli bolezni covid-19 razmeroma kratkotrajna, najverjetneje le nekajmesečna. To pa vendarle še ne pomeni, da bosta imunost ali učinkovitost primernega cepiva kratkotrajni.
Raziskovalci londonske univerze Imperial College s sodelovanjem statistikov iz univerze Oxford so do te ugotovitve prišli s preizkušanjem okrog 365 tisoč Britancev v trimesečnem obdobju, natančneje od 20. junija do 28. septembra, so še pojasnili v svojem prispevku, ki je še v presoji pred objavo v eni od znanstvenih revij.
Skoraj tretjina pozitivnih ni zaznala simptomov
Raziskovalci uporabljajo preizkuse za protitelesa tudi zato, da bodo za nazaj lažje razumeli, kako se je virus širil in se še vedno širi med prebivalstvom. Prisotnost protiteles se dokazuje s krvnim testom – kapljico zanj pridobijo s pikom v blazinico prsta – in učinkovito nakazuje, ali je bila oseba že v stiku z virusom.
Iz obsežne zbirke rezultatov tovrstnih testov so ugotovili, da je od prve do zadnje skupine preizkusov, torej po treh mesecih, prisotnost ustreznih protiteles v povprečju padla s šestih odstotkov na 4,4 odstotka sodelujoče populacije. Skoraj tretjina od nekaj več kot 17.500 pozitivnih ni prijavilo nikakršnih značilnih simptomov bolezni covid-19.
Medicinsko osebje počasneje izgublja protitelesa
Največji padec so zaznali predvsem pri tistih, ki jim bolezni covid-19 niso diagnosticirali, kar nakazuje, da je padec hitrejši pri tistih, ki ne kažejo nobenih značilnih bolezenskih znakov ali imajo blažji potek bolezni.
Ravno tako so velik padec zaznali pri starejših od 75 let – ta je bil v tej skupini skoraj trikrat večji kot pri mladih odraslih, to je med 18 in 24, kjer je bil padec najmanjši. To bi lahko pojasnili tudi s tem, da se starejši težje spopadajo z okužbami in je zato pri njih tudi večja verjetnost težjega poteka bolezni, pojasnjujejo na Imperial College.
Po drugi strani pa je bil padec bistveno manjši pri medicinskem osebju, kar bi lahko pripisali bodisi večkratni bodisi večji izpostavljenosti virusu.
Skoraj tretjina od nekaj več kot 17.500 pozitivnih (od več kot 365 tisoč sodelujočih) ni prijavilo nikakršnih značilnih simptomov bolezni covid-19.
Ne gre računati na skupinsko imunost
Avtorji raziskave pomirjajo, da ta ugotovitev sicer ne more napovedati, kako verjetno je, da se nekdo (ponovno) okuži z virusom, ki povzroča bolezen covid-19, a so prepričani, da je to še en prepričljiv razlog za odgovorno in preventivno obnašanje vsakega posameznika.
Ugotovitev britanskih znanstvenikov je tudi svarilo vsem, ki prisotnost protiteles uporabljajo za epidemiološko slednje v populaciji. Če protitelesa, ki jih testi prepoznajo, izginejo že po nekaj mesecih, epidemiologi ne morejo več biti prepričani, da bodo tako zajeli celotno gibanje virusa med populacijo.
Prezgodaj za sklepe o (ne)trajni imunosti
Direktor raziskovalnih programov protiteles univerze Imperial College dodaja, da odsotnost dokazljivih protiteles še ne pomeni zanesljive možnosti ponovne okužbe, a obenem niti prisotnost teh protiteles še ni popolno jamstvo imunosti.
Nekateri znanstveniki opozarjajo, da je manjšanje ravni protiteles čez čas vsaj do določene mere povsem naraven pojav, saj se med okrevanjem po okužbi potreba po njih in tako tudi njihova prisotnost zmanjšuje, v primeru morebitne ponovne okužbe pa bi se skoraj gotovo njihova prisotnost okrepila.
Tako še vedno nimamo magične formule, ki bi omogočala preračun količine protiteles v stopnjo in trajanje imunosti – tudi zato, ker uporabljeni testi ne dajejo količinske opredelitve prisotnih protiteles, temveč le povedo, ali je prisotnost protiteles večja od mejne vrednosti testa.
Imunski sistem ima več mehanizmov
Zelo redki so primeri, ko je nekdo dvakrat zbolel za boleznijo covid-19. Čeprav razmeroma hitro zmanjševanje protiteles ne govori v prid trajnejše imunosti, bi bilo odločno prezgodaj sklepati, da trajne imunosti na koronavirus zagotovo ni.
Naš imunski sistem je namreč zelo zapleten in obenem največkrat zelo učinkovit mehanizem, ki ima tudi druge načine, kako se brani pred najrazličnejšimi okužbami in drugimi napadalci.
Cepivo deluje drugače
Ravno tako tega manjšanja protiteles ne smemo preslikati v sklep, da primerno cepivo ne bo imelo dolgotrajnejšega učinka. Cepiva namreč vsebujejo imunske stimulatorje, ki sprožajo trajne(jše) imunske odzive na načine, ki so lahko drugačni kot pri naravni okužbi.
Vsekakor pa je ta tendenca protiteles jasen pokazatelj, da skupinska imuniteta, ki ji nekateri rečejo imuniteta črede, v tem primeru ni najboljša izbira.
Nekateri so bolj izpostavljeni
Analiza absolutnih številk pa je pokazala, katere skupine prebivalstva so prestale težje breme dozdajšnje epidemije. Prebivalci Londona so namreč imeli največji delež pozitivnih testov, do devet odstotkov, kar je približno dvakrat toliko kot celotno povprečje.
Višjo pogostost so ugotovili tudi pri delavcih v zdravstvu in oskrbi, etničnih manjšinah, prebivalcih revnejših predelov in velikih družinah.
9