"En korenček ni dovolj za zdravje vse družine"

Prehrambna strokovnjakinja, univ. dipl. inženirka živilske tehnologije in velika poznavalka zdrave prehrane, Marija Merljak nam je s svojim znanjem pomagala razložiti, kako deluje imunski sistem in kako ga z polnovredno prehrano naredimo učinkovitega.

Temeljna naloga imunskega sistema je, da prepozna vsiljivca in v telesu organizira učinkovito obrambo. Ker je sistem, pomeni, da to ni ločen organ, marveč sklop usklajenega delovanje več organov. "Pri dojenčkih je sprva imunski sistem takšen, kakršnega so prinesli na svet in ga ima mama. Sčasoma morajo zanj skrbeti. Zgradijo ga do petega leta starosti, če uživajo uravnoteženo hrano, niso izbirčni, nimajo alergij in mamica ve, kako imunski sistem gradimo," razloži Merljakova.

Ustroj in delovanje imunskega sistema Imunski sistem Merljakova primerja z dobro organizirano vojsko. "Ta varuje telo z 'rodovi vojske, sistemi in podsistemi', ki morajo delovati skladno, da zagotovijo zmago. Nekatere celice imunskega sistema potujejo s krvjo po telesu in iščejo vsiljivce, druge pa čakajo v zasedi. Vsi 'rodovi vojske' imunskega sistema so v medsebojnem stiku prek živčnih poti, živčnih sporočil in hormonov. Če odpove samo eden od podsistemov, se obrambni sistem 'sesuje' in bolezen je tu!"

Otroci zbolevajo pogosteje in v hujših oblikah kot odrasli, saj še nimajo izoblikovanega imunskega odziva, ki bi hitro odgovoril na napade virusov in bakterij. "Otrokom je mogoče v tem obdobju pomagati, da se njihov obrambni sistem učinkovito izoblikuje in da je telo sposobno iz danih surovin zgraditi dovolj močno vojsko imunskih celic in protiteles. Tukaj je ključna dobra prehrana," nadaljuje Merljakova.

Kakovostna beljakovinska prehrana v času obolenj V času prehladnih obolenj moramo še posebej paziti na zdravo prehrano. "Predvsem kakovostna beljakovinska hrana s čim širšim izborom aminokislin, ki jih dobimo z uživanjem beljakovin tako živalskega (mleko, mlečni izdelki, meso, ribe) kot rastlinskega izvora (fižol, leča, soja, ajdova kaša, ječmenova kaša, polnozrnati izdelki iz žit, koruza, kalčki in nekatera zelenjava)," priporoča strokovnjakinja in dodaja poseben nasvet z bučnimi semeni: "Otroku lahko pri prehladu pomagamo tudi tako, da mu ponudimo bučna ali sončnična semena, kruh s semeni, orehe, lečo v juhi, jetra, tunino ali pijačo iz aloe vere. Ta živila vsebujejo veliko cinka in selena, ki spodbudita izdelovanje protiteles in imunskih celic."

Veliko pomen skupine karotenoidnih snovi Izredno vlogo pri krepitvi imunskega sistema ima skupina karotenoidnih snovi. Merljakova opomni na raziskavo ameriškega ministrstva za kmetijstvo: "Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je v raziskavi ugotovilo, da imajo karotenoidi, če jih uživamo skupaj, v obliki 'carotenoid complexa', močan sinergični učinek na dvig imunskega sistema. Že samo v 20 dneh rednega uživanja skupka karotenoidnih snovi se imunski sistem okrepi za 37 odstotkov in poveča število tako imenovanih ubijalskih celic T za 20 odstotkov. Karotenoidi delujejo kot naravni imunostimulator." Karotenoidi so barvila, zaradi katerih sta sadje in zelenjava pisanih barv, od rumene do rdeče. Paradižnik, paprika, korenje, lubenice, pomaranče, limone, melone, papaja, breskve, marelice, koruza in špinača so živila, v katerih najdemo veliko število različnih karotenoidov. A Meljakova opominja: "Vendar za krepitev naravne obrambe ni dovolj, če štiričlanska družina pri kosilu poje en korenček. Celotna zdrava družina pri enem obroku potrebuje nekaj korenčkov, bučo, kolerabo, paradižnik in špinačo, bolna pa še precej več."

Pestra prehrana otrok Merljakova tako kot moderna znanost poudarja, da je mogoče z uravnoteženo in raznovrstno prehrano za dolgoročno zdravje narediti veliko. Posebej je treba paziti, da otroci jedo raznoliko in bogato hrano. "Pomembnejša kot sama količina živil je njihova pestrost. Prizadevati si moramo za to, da otrok dobi vse hranilne in zaščitne snovi. Še zlasti zato, ker otroci pospešeno rastejo in se jim do petega leta gradi imunski sistem. Številne alergije pri otrocih so posledica nesorazmerja med hranilnimi snovmi. Mineštre, v katere damo več vrst zelenjave in nekaj mesa, so zelo primerne za obrok."

Marija Merljak vam ponuja dve ideji oziroma recepta, kako neješče in izbirčne otroke prelisičiti in naučiti jesti zdravo hrano.

Kroglice za dobro voljo: že prejšnji dan namočimo suho sadje (po 10 dekagramov fige, jabolka, hruške in slive) v pomarančnem soku (tri pomaranče), dodamo še pet dekagramov rozin ter vse v mikserju zmešamo v gosto maso in oblikujemo kroglice. Te povaljamo v zmletih orehih, lešnikih, nalistanih mandljih, naribani čokoladi in kokosu (po pet dekagramov).

Zeljna solata za dober spomin: domače kislo zelje, kuhana ohlajena ajdova kaša, raznobarvne paprike, razrezane na drobne kocke, česen, peteršilj in različna oljčna olja. Zmešamo. Na rezino kruha položimo rezino pršuta, jajca in zeljno solato.