SiolNET. Novice Slovenija
0,26

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovensko cepivo bodo z živim virusom preizkušali še na hrčkih

0,26

termometer

Cepivo v Rusiji
Foto: Reuters

Cepivo proti novemu koronavirusu, ki ga je razvila raziskovalna skupina pod vodstvom Romana Jerale, bodo v prihodnjem tednu začeli preizkušati na hrčkih in z živim virusom. Jerala meni, da bo cepivo proti novemu koronavirusu na voljo še pred začetkom prihodnjega leta. Ob tem so na okrogli mizi pozvali k trajnostnemu in zadostnemu vlaganju v znanost.

Jerala je na današnji okrogli mizi, ki sta jo pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Kemijski inštitut, pojasnil, da bo preizkušanje njihovega cepiva proti novemu koronavirusu na hrčkih, ki se na virus odzivajo podobno kot ljudje, dalo dodatne rezultate o učinkovitosti cepiva, navaja STA.

EU bi morala narediti več pri podpiranju razvoja

Kot pravi, so pri razvoju cepiva, ki ni niti še v klinični fazi preizkušanja, za to epidemijo prepozni. Po njegovem mnenju bi lahko do varnega in učinkovitega cepiva prišli še pred začetkom prihodnjega leta, kot so to napovedali tuji raziskovalci. Bi si pa Jerala želel, da bi EU naredila več pri podpiranju razvoja. "Če samo na koncu kupiš cepivo, ki je uspelo, nisi nič naredil. ZDA so investirale 11 milijard dolarjev v devet raziskovalnih platform, pa ne vedo, katero cepivo bo funkcioniralo," je opozoril po pisanju STA.

Koliko denarja za raziskave?

Ob tem so na okrogli mizi opozorili, da je za osrednji program EU za raziskave Obzorje Evropa za obdobje 2021-2027 predvidenih 80 milijard evrov, medtem ko Evropski parlament zahteva povišanje na 120 milijard evrov. Evropski poslanec Franc Bogovič (EPP) sicer pričakuje, da bo znesek na koncu višji, ni pa optimist, da bi lahko prišli do 120 milijard evrov.

Roman Jerala Foto: STA

Ob tem je presodil, da je v Evropi zaradi ideologije pogosto težko zagotoviti uporabo znanstvenih dosežkov v praksi, zato se znanost preseli na druge celine, ki nato žanjejo plodove, nastale v Evropi.

V Sloveniji je slika še slabša

Direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič je po poročanju STA dodal, da je Evropa svetovna pionirka na številnih znanstvenih področjih, na primer pri razvoju umetne inteligence in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, a danes v svetovnem merilu ne pomeni praktično nič, saj so jo prehitele konkurentke, kot so ZDA in Kitajska. Slika v Sloveniji pa je še slabša kot v povprečju v EU. Kot je dodal, je čas krize čas za ukrepanje, sicer "bomo izgubili celo generacijo ljudi".

Evropska sredstva niso dovolj

Od držav članic bo odvisno, ali bodo evropska sredstva, ki bodo na voljo, izkoristile za tehnološki preboj ali ne, je povedal evropski poslanec Klemen Grošelj (Renew). "Za to ne bodo dovolj zgolj evropska sredstva, ta bi morala dopolnjevati nacionalna vlaganja v znanost in raziskave. V Sloveniji smo danes v položaju, ko evropska sredstva pomenijo preživetje raziskav," je opozoril. Zato predlaga ustanovitev agencije za znanost po skandinavskem modelu, ki bi zagotavljala dolgotrajno financiranje raziskovalnih projektov, navaja STA.

Infekcijska klinika Ljubljana, covid-19, koronavirus Novice V četrtek potrdili 363 novih okužb, umrli štirje bolniki

Tudi direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh meni, da bodo morale države članice same povečati vlaganja, da bi tako zmanjšale upad financiranja na evropski ravni. "Francija in Estonija, na primer, bosta to storili, vprašanje pa je, ali tudi Slovenija," je dejal. Izpostavil je tudi program Marie Curie za izmenjavo raziskovalcev, ki mu grozi, da bo imel v prihodnjem letu na voljo 200 milijonov evrov manj kot letos. Podobno naj bi bil na udaru proračun v okviru Evropskega raziskovalnega sveta, "dragulja evropskih raziskav".

Prednost področjem, ki so kritična in zagotavljajo preživetje

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je priznala, da je vlada v rebalansu proračuna zmanjšala sredstva za raziskave, so pa raziskovalni projekti vključeni v nekatera druga področja. Ob tem je opozorila, da se mora vlada v času epidemije in krize obnašati tako kot zdravnik v nujnih primerih, torej po sistemu triaže, ter dati prednost tistim področjem, ki so najbolj kritična in zagotavljajo preživetje, poroča STA.

"Zdraviti moramo tudi vse druge bolezni"

Ob tem je predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana Samo Zver izpostavil, da tudi v času epidemije covid-19 ni vse. Boji se, da bo to, kar se trenutno dogaja v zdravstvu, ko je za 30 odstotkov manj diagnoz miokardnih infarktov, manj diagnostike in terapij v onkologiji ter tudi kirurgiji, pustilo velike posledice na zdravju prebivalstva. "To ni prav, zdraviti moramo tudi vse druge bolezni," je pozval po navedbah STA.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin