Torek, 1. 10. 2024, 22.34
2 meseca, 3 tedne
Nevarni oglasi za zaposlitev v Sloveniji: kdo je v ozadju in zakaj jim ne verjemite?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,54
Oglasi, ki obljubljajo zelo stimulativno plačilo ter prilagodljiv in časovno ugoden delovnik, so v resnici le krinka za krajo denarja (ali identitete) nič hudega slutečim iskalcem zaposlitve.
Na več družbenih omrežjih, v prvi vrsti na Facebooku in Instagramu, so se začele pojavljati ponudbe za delo, ki jih na prvi pogled objavljajo velikani spletne trgovine. Iskalcem zaposlitve med drugim ponujajo zelo dobro plačilo za razmeroma malo dela. Kdor bo posumil, da vse zveni predobro, da bi bilo resnično, bo imel prav: v ozadju je zlovešča goljufija, ki pogosto poteka v več stopnjah, za žrtev pa ima lahko katastrofalne posledice.
Ko delo ponuja "Amazon", plačnik oglasa za zaposlitev pa je trgovina v Pakistanu
Kot je razvidno iz Facebookovih orodij za preglednost – enaki oglasi za zaposlitev se pojavljajo tudi na Instagramu in v manjši meri na TikToku –, ponudb za delo v resnici ne objavljajo znane multinacionalke, temveč posamezniki ali organizirane združbe iz držav, kjer cveti industrija goljufij na družbenih omrežjih, na primer Pakistana, Bangladeša ali Nepala.
Vse podobne ponudbe za delo, ki se širijo prek Facebooka, Instagrama, TikToka, obljubljajo možnost dela od doma, zelo ugodne urne postavke in prilagodljiv delovni čas. Nihče tudi ne zahteva delovnih izkušenj.
Plačane objave, v katerih slovenske uporabnike in uporabnice pozivajo k izpolnitvi obrazca za vzpostavitev stika s potencialnim novim delodajalcem, imajo konkreten doseg. Eden od "oglasov" za zaposlitev je bil na primer prikazan skoraj 100-tisočkrat, drugi več kot 65-tisočkrat.
Ciljno občinstvo, vsaj na Facebooku in Instagramu, so Slovenci in Slovenke, starejši od 18 let. Mreža, ki jo mečejo goljufi, je kot po navadi torej zelo velika.
Podrobni podatki o enem od oglasov za delo, ki se po družbenih omrežjih širijo prek profilov, ki na prvi pogled nimajo nobene povezave z rekrutiranjem novih kadrov ali pa imajo generična tuja imena, kot je Job Hunter (Lovec na zaposlitve). Plačnik zgornjega oglasa je bil sicer Center Abdul Rahim Al-Zubaidi, trgovina v Pakistanu, od koder prihaja tudi administrator profila na Facebooku.
Kaj se lahko zgodi nekomu, ki si res želi takšno zaposlitev?
Če bi koga premamila ponudba dela od doma, ki poteka le od ene do treh ur dnevno, pri čemer urna postavka znaša tudi do 50 evrov, in bi prek priloženega obrazca "delodajalcem" res pustil podatke za stik, bi se lahko v primeru vzpostavitve komunikacije in sledenja vsem navodilom znašel v precejšnjih težavah.
Še ena lažna agencija za zaposlovanje, ki jo na Facebooku upravljata osebi iz Bangladeša in Pakistana.
Glede na dosedanje goljufije, kjer je potencialna žrtev takoj zavedena v deljenje podatkov za stik, to sta najpogosteje e-poštni naslov in telefonska številka, sta najverjetnejša dva scenarija: poskus kraje žrtvinega denarja prek lažne naložbe oziroma nakupa (neobstoječe) računalniške opreme ali pa kraja identitete.
Prvo prevaro smo podrobno opisali v sobotnem prispevku, v katerem smo izpostavili nekoliko ironične poskuse goljufanja prek izdajanja za podjetja, ki lahko žrtvam spletnih prevar pomagajo povrniti izgubljeni denar:
Lažne ponudbe za zaposlitev na družbenih omrežjih so sicer nekoliko pogosteje povezane (vir, vir, vir) s poskusi kraje identitete ali pa z denarno prevaro, pri kateri je cilj potencialno žrtev prepričati, da mora za začetek dela od delodajalca najprej kupiti ustrezno opremo.
Goljufi podatke o žrtvah pridobivajo neposredno prek obrazca na Facebooku.
Kako poteka takšna prevara? Ko uporabnik ali uporabnica goljufom pošlje podatke za stik, jih ti po vzpostavitvi komunikacije preusmerijo v katero od aplikacij za šifrirano sporočanje, kot so WhatsApp, Telegram ali Signal.
Nato žrtev poskusijo prepričati:
- Da za začetek dela posreduje vse svoje osebne podatke, vključno s fotografijo osebne izkaznice ali potnega lista, številko bančnega računa (za prejemanje plače, seveda) in davčno številko. Gre za vse potrebne elemente za krajo identitete.
- Da je zaposlitev njena, a mora za začetek dela od doma kupiti specializirano računalniško opremo, ki pogosto stane več tisoč evrov. Prevaranti pogosto zahtevajo, da žrtev plačilo za opremo opravi prek katere od finančnih storitev, kjer je možnost sledenja nakazilom ali vračila nakazanega denarja manjša (na primer Western Union). Velika večina delodajalcev, ki spoštujejo pravice delavcev, zaposlenih nikoli ne bo silila v nakup opreme, ki jo potrebujejo za delo.
Preberite več o spletnih prevarah, ki ogrožajo Slovence in Slovenke:
