Na Kosovu krize ne poznajo

Kako opisati operaterja IPKO v dveh stavkih?

IPKO je konvergenčni telekomunikacijski operater, prepoznan kot najnaprednejši ponudnik mobilnih, internetnih in televizijskih storitev ter še vedno največja tuja investicija na Kosovu. IPKO je na kosovskem trgu močna blagovna znamka, katere priljubljenost se nenehno krepi, predvsem zaradi njegove prepoznavne ustvarjalnosti, tehnološke naprednosti in kakovosti.

Kako sta si slovenski in kosovski telekomunikacijski trg podobna, v čem sta si pa različna?

Razlike izvirajo predvsem iz specifičnosti kosovske družbe. Tamkajšnje prebivalstvo je zelo mlado, najmlajše v Evropi, obenem pa je brezposelnost zelo visoka, kar 45-odstotna. Kosovski bruto domači proizvod je zelo nizek, zelo veliko, okoli ene tretjine pa ga ustvarjajo prejemki iz tujine, kjer živi in dela veliko Kosovcev.

Kako se gospodarska kriza pozna na Kosovu?

Na Kosovu pravijo, da ne poznajo krize, ker je kriza pri njih ves čas. Zato se morajo vedno znajti in temu primerno se prilagajajo njihovi vzorci porabe – predvsem tistemu, kar v danem trenutku imajo.

Kako se to konkretno odraža pri telekomunikacijskem operaterju?

Na kosovskem trgu prevladuje infrastrukturna konkurenca med operaterji, zato je toliko pomembnejše za nas, da je IPKO za svoje delovanje infrastrukturno popolnoma neodvisen, razen seveda za medomrežno povezovanje, kjer nastopajo tudi drugi operaterji. Stacionarna telefonija se na Kosovu ni nikoli uspela razviti, saj jo je že zdavnaj prehitela mobilna telefonija, tako ostaja njen doseg zelo nizek, okoli 10 odstotkov. Mobilni doseg je okoli 90 odstotkov, a v precejšnji meri na račun uporabnikov dveh ali celo več SIM-kartic.

Zakaj jim ena SIM-kartica ne bi zadoščala?

Več razlogov, vsem je skupna togost tamkajšnjega telekomunikacijskega trga. Velike so razlike v cenah med klici znotraj omrežja in klici v druga domača omrežja, prenosljivosti številk ni – vse to uporabnikom ovira možnost izbire in otežuje njihove prehode med operaterji, čeprav se izjemno neradi vežejo. Zaradi tega in zaradi gospodarskih razmer so na Kosovu naročniška razmerja skorajda redkost. Skoraj vsi so predplačniki in so vajeni svoje račune polniti z majhnimi zneski, večinoma kar enim samim evrom.

Kje je potem perspektiva za telekomunikacijskega operaterja na Kosovu?

Prav pri mladih, zato njim namenjamo posebno pozornost. Kosovska mladina se zelo hitro prilagaja na vse tehnološke novosti, ki jih prevzamejo kmalu po njihovih svetovnih premierah. Imajo najnovejše telefone, so stalni uporabniki facebooka in drugih družbenih omrežij, na tekočem so z vsemi aplikacijami, ki omogočajo komunikacijo, deljenje slik in datotek, sodelovanje ...

Kako se je IPKO spremenil s prihodom Telekoma Slovenije, kaj je pridobil?

IPKO je pred vstopom Telekoma Slovenije bil predvsem ponudnik internetnih in podatkovnih storitev. Telekom Slovenije mu je omogočil razvoj s financiranjem rasti, ki je povečala obseg poslovanja za desetkrat, ter z znanjem in izkušnjami, predvsem na mobilnem delu – od začetkov pri načrtovanju omrežja do sistemov zaračunavanja in odnosov z uporabniki. Telekom Slovenije je, kjer je bilo potrebno, zagotovil tudi lastne strokovnjake, dokler niso usposobili zaposlenih v Ipku, prav tako tudi mednarodne izkušnje in povezljivost, vključno z uporabo mednarodne kode +386 za Ipkovo mobilno omrežje (nacionalni kosovski mobilni operater v mednarodnem prometu uporablja monaško mednarodno kodo).

Kako pa se je kosovski telekomunikacijski trg spreminjal z močnejšim Ipkom?

Veliko tega je IPKO na Kosovu postavil in dosegel prvi. Leta 2007 je kot prvi tekmec kosovskega Telekoma na mobilnem delu povzročil drastičen padec cen na tem segmentu. Dve leti pozneje kot prvi v državi začne z digitalno televizijo in ponudbo pay-per-view. Prvi na Kosovu smo leta 2010 oddajali program v visoki ločljivosti (HD), že leto pozneje pa smo trg navdušili s celovitimi konvergenčnimi paketi četverčki (internet, televizija, mobilna in stacionarna telefonija) in z mobilno ponudbo, ki vključuje mobilne telefone. Že lani smo vzpostavili omrežje 3G in smo na Kosovu še vedno edini operater s 3G omrežjem, naš tekmec državni operater pa je šele pred kratkim podpisal pogodbo za vzpostavitev omrežja. V tem istem letu se je naš tržni delež kljub razmeram, ki v marsičem dajejo prednost državnem operaterju, povzpel s 24 na 34 odstotkov.

Kako so se uporabniki odzvali na te novosti?

Z vedno več zaupanja in zvestobe, ki sicer ni značilna za kosovske uporabnike. Prepoznali so našo ustvarjalnost, tehnično usposobljenost, kakovostne, zanesljive in s trendi usklajene storitve ob primernih cenah.

Koliko ima IPKO zaposlenih in kako oni ocenjujejo svojega delodajalca?

Več kot 500 je neposredno zaposlenih; ti v mednarodnem okolju s pridobivanjem znanj in izkušenj vidijo zelo dobre možnosti osebnega in poklicnega razvoja. Za IPKO dela še več kot tri tisoč zaposlenih v partnerskih podjetjih po vsem Kosovu, kar je prav tako prepoznano kot prispevek okolju, v katerem delujemo. Poleg odpiranja novih delovnih mest IPKO kosovski skupnosti in družbi prispeva tudi z obsežno podporo družbeno odgovornim projektom – več kot to prispeva naš glavni tekmec, ki je v stoodstotni domači lasti.

V slovenski javnosti se v zadnjih časih ponovno omenjajo domnevne nepravilnosti pri vstopu Telekoma Slovenije na Kosovo …

Dogodke v letih ob vstopu Telekoma Slovenije na kosovski trg, zlasti vprašanja lastniških odnosov, ne morem komentirati preprosto zato, ker ne poznam podrobnosti dogovorov, še manj pa vseh poslovnih okoliščin iz tega obdobja. Vemo pa, da je imel Telekom Slovenije poslovno strategijo širitve v regiji, katere eden od rezultatov je bil nakup majhnega kosovskega internetnega ponudnika IPKO s takratnimi letni prihodki na ravni štirih milijonov evrov. S pridobitvijo licence v letu 2007 je IPKO skočil v popolnoma novo dimenzijo, v resnega konvergenčnega operaterja s prihodki na ravni 60 do 70 milijonov evrov. Prepričan sem, da pogrevanje in interpretacija takratnih dogodkov v medijih in javnosti prej škodi kot pa prispeva razvoju Ipka, krepitvi njegovega položaja na kosovskem trgu ter dodani vrednosti tako njegovim uporabnikom kot tudi lastniku. Treba je ločiti nekdanje medlastniške odnose, zlasti tiste iz leta 2007, in pristojnim ustanovam pustiti, da strokovno, nepristransko in brez kakršnih koli pritiskov ali namenov opravijo svoje delo.

Vodenje podjetja ste prevzeli leta 2011, ko je po začetnem bliskovitem uspehu Ipkove mobilne telefonije in skoraj pol milijona mobilnih uporabnikov v začetku leta 2010 njihovo število v poldrugem letu upadlo na 330 tisoč. Kje je IPKO danes?

Omenil sem že, da kosovski uporabniki načeloma niso zvesti nekemu ponudniku, toda mi zdaj opažamo kar visoko stopnjo zvestobe naših uporabnikov. Očitno smo jim znali prisluhniti in smo jih v tem času z novo ekipo in novo strategijo kakovostne ponudbe uspeli prepričati. Imamo 586 tisoč uporabnikov mobilne telefonije, celo število širokopasovnih priključkov smo povečali s 65 na 85 tisoč. V zadnjih letih smo obrnili trende, vzpostavili stabilno rast in izboljšali poslovanje in to celo ob izrazito neugodnih trendih na telekomunikacijskih trgih, ki imajo na Kosovu zaradi specifičnosti trga še večji vpliv.

Lahko to pojasnite?

Nekoč smo dobro tretjino prihodkov ustvarili iz mednarodnega dohodnega prometa, a mladi s svojimi rojaki v tujini komunicirajo vedno več prek aplikacij, kot sta Viber in Skype, zato so se od leta 2010 do lani prihodki iz tega naslova zmanjšali za več kot tretjino. Mi smo ves ta izpad, ki bi v treh letih dosegel 16 milijonov evrov, nadoknadili in ustvarili še več prihodka na domačem trgu, saj so nam v zadnjih letih letni prihodki narasli za sedem odstotkov. Glede na leto 2010 smo v treh letih ne le pokrili omenjen izpad čistega poslovnega rezultata iz mednarodnega prometa, temveč celo ustvarili 14 milijonov evrov dodatnega. Prepričani smo, da je to izjemen uspeh ter najboljša potrditev pravilnosti naše strategije in njenega uveljavljanja. Okrepili smo blagovno znamko ter predlani dokončali izgradnjo svojega lastnega medkrajevnega optičnega omrežja, s čimer smo postali infrastrukturno neodvisni od kosovskega Telekoma, kar se nam v današnjih zaostrenih tržnih razmerah še kako obrestuje.

Nekateri tuji lastniki slovenskih podjetij se niso izkazali kot dobri gospodarji. Kako na Kosovu uporabniki gledajo na IPKO in njegovega tujega lastnika?

IPKO je kosovsko podjetje in kosovska blagovna znamka, a kako prepričati uporabnike o tem, je dobro vprašanje, ker sta tekmeca PTK (kosovski telekom) in Vala (njegov mobilni operater) v preteklosti svojo blagovno znamko gradila okoli percepcije, da so oni in samo oni kosovski. Odgovor smo iskali več let in ga našli v ustrezni ponudbi kakovostnih storitev in učinkoviti trženjski aktivnosti. Ampak to ne more biti vse – in tudi ni. Smo odgovoren zaposlovalec, odprli smo mnoga delovna mesta, gradimo informacijsko infrastrukturo po vsej državi. Plačujemo davke in dajatve, smo eden največjih plačnikov v državni proračun. Sponzoriramo kosovski šport, kulturo, človekoljubne ustanove, osnovne šole in smo dejavni pri družbeno odgovornih projektih, za kar smo v letih 2011 in 2013 prejeli državno nagrado za filantropijo FIDES Award. Zaradi vsega tega javnosti predstavljamo, da je IPKO kosovsko podjetje, ki je sicer v lasti tujega investitorja.

Kako pa kosovska država obravnava kosovskega operaterja, ki ni v kosovski lasti?

Regulator za področje telekomunikacij je dokaj korekten, a smo glede na način izpeljave postopkov mnenja, da je pri tem tudi nekaj protekcionizma državnega telekoma. Precej bolj smo bili do zdaj nezadovoljni z regulatorjem medijskega trga, ki je po eni strani v posameznih postopkih oster proti nam kot največjem kabelskem operaterju v državi, na drugi strani pa zelo slabo preganja nelegalne operaterje, ki so nam nelojalna konkurenca. Upamo, da se bodo razmere izboljšale, v vsakem primeru pa nadaljujemo po načrtovani poti in z zastavljenimi cilji.