Četrtek, 24. 8. 2023, 10.30
1 leto, 2 meseca
Kolesa, ki ne obstajajo: nasedlo je več kot tisoč Slovencev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,20
Več kot tisoč komentarjev, veliko večino brezplačnih koles željnih Slovencev, je v pičlih 24 urah zbrala lažna nagradna igra na Twitterju. Nekateri uporabniki so šli celo tako daleč, da so goljufom napisali svoje domače naslove.
Več kot tisoč slovenskih uporabnikov družbenega omrežja Facebook se je v 24 urah odločilo za sodelovanje v nagradni igri, v kateri bi v najboljšem primeru ostali praznih rok, v najslabšem primeru pa bi lahko utrpeli tudi precejšnjo finančno škodo ali celo krajo identitete. V ozadju so bili goljufi, ki so za dosego svojih ciljev izkoristili že znano tehniko naključnega metanja trnkov v jato uporabnikov.
Storilec je bil profil na družbenem omrežju Facebook z imenom E-Bike, šlo naj bi za kolesarsko trgovino. Ta je v ponedeljek zvečer objavila sporočilo, da podarja 480 električnih koles, ki jih zaradi manjših poškodb ne morejo prodati. Kolo naj bi dobili uporabniki, ki bodo do 26. avgusta objavo komentirali z zapisom "Hvala" in jo tudi delili.
Kadar na Facebooku naletimo na takšno ali podobno nagradno igro oziroma ponudbo, se je treba vselej vprašati nekaj ključnih vprašanj (in najti odgovore nanje, če je to mogoče): Kdo je organizator in ali je to mogoče preveriti? Kdaj je bil ustvarjen profil, ki organizira nagradno igro? Ali je na priloženih fotografijah karkoli nenavadnega (v konkretnem primeru prodajalci z maskami poleti 2023, na primer)?
Objava je do torka zvečer, torej v le enem dnevu, zbrala več kot tisoč komentarjev in okrog 800 neposrednih ter več kot tisoč posrednih delitev. Trenutno je že nedostopna – najverjetneje zato, ker je dovolj uporabnikov vendarle pravilno ugotovilo, da gre za goljufijo, in jo prijavilo, mogoče pa je tudi, da jo je odgovorna oseba (oziroma osebe) izbrisala same.
Gre namreč za tip prevare, ki se je med slovenskimi uporabniki Facebooka v preteklih letih širil že večkrat, goljufi pa niso podarjali samo električnih koles, temveč tudi kavne aparate, hladilnike in celo hišo.
Kaj se zgodi, ko je nagradne igre konec?
Stik z uporabniki, ki v želji po novem kolesu ali drugem vrednejšem predmetu pograbijo vabo, profil, ki te "podarja", praviloma vzpostavi neposredno, nato pa se lahko odvijejo različni scenariji:
- Sodelujoči v lažni nagradni igri od prevarantov prejme povezavo do spletne strani, kjer bo lahko prevzel ali prevzela svojo nagrado. Te spletne strani največkrat gostujejo na domenah z zelo nenavadnimi imeni in uporabljajo polomljeno slovenščino. Pogoj za prevzem nagrade bo plačilo simboličnega zneska v višini nekaj evrov, ki predstavlja stroške dostave ali kaj podobnega, pojasnjujejo. Žrtev bodo pozvali k izpolnitvi obrazca, ki med drugim vključuje tudi vnos podatkov o plačilni kartici. Kdor bo v želji po novem električnem kolesu šel do konca, se bo v resnici nevede (če ni prebral drobnega tiska, ki je na tovrstnih spletnih straneh skoraj vselej prisoten, a je zelo dobro skrit) naročil na plačljivo multimedijsko ali katero drugo storitev, ki je v resnici le izgovor za to, da goljufi z njegovega tekočega računa vsak mesec vzamejo tudi do 65 evrov.
Primer obrazca na lažni spletni strani za prevzem nagrade s Facebooka. Vpisovanje osebnih podatkov in podatkov o plačilnih karticah ima lahko še precej hujše posledice od te, ki se zgodi v primeru nasedanja na obljube o električnih kolesih. Na goljufiv način pridobljene osebne podatke je med drugim mogoče zlorabiti za krajo identitete, lažno predstavljanje in prevzemanje nadzora nad žrtvinimi internetnimi uporabniškimi računi, kraja podatkov o plačilni kartici pa lahko žrtvi povzroči večjo denarno škodo.
- Prevaranti žrtvi podobno kot v prejšnjem primeru pošljejo povezavo do spletne strani, kjer bodo lahko prevzeli svojo nagrado. Pogoj za prevzem nagrade bo vpis telefonske številke in nato potrditev "prevzema" s poslanim sporočilom SMS. Žrtev prevare se bo v resnici včlanila v plačljiv SMS-klub, ki bo njen račun za telekomunikacijske storitve mesečno obremenil tudi do 25 evrov. Kako se izvleči iz takšne godlje, preberite v tem prispevku.
- Goljufi svojo žrtev poskusijo preusmeriti v komunikacijo na drugi platformi, največkrat je to pogovorna aplikacija WhatsApp, in jo pritegniti k naložbi v kriptovalute, pri čemer je v ozadju največkrat registracija na neobstoječi ali pa neznani platformi za valutno trgovanje, tej pa sledijo neumorni klici žrtvi, naj na svoj trgovalni račun prenese sredstva, ki jih skoraj zagotovo nikoli ne bo dobila nazaj. Zgodi se lahko tudi včlanitev žrtve v Ponzijevo shemo, ki obljublja zaslužek s kriptovalutami.
