Petek, 9. 9. 2016, 4.11
7 let, 1 mesec
Kako so se ljudje pravočasno zbujali pred budilkami in mobilnimi telefoni? #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,08
Prve prave mehanske budilke so se pojavile sredi 19. stoletja, a del vsakdana niso postale vse do 20. let prejšnjega stoletja. Ponekod, najpogosteje v Veliki Britaniji, so ljudi, ki niso hoteli zamuditi dela, budili s trkanjem po oknih.
Poklic jutranjega budilca ljudi se je pojavil v obdobju industrijske revolucije, dokončno pa izumrl šele med drugo svetovno vojno.
Budilec je na okno ali vrata hiše oziroma stanovanja svoje stranke začel trkati ob dogovorjeni uri in ni nehal, dokler speči naročnik bujenja ni skočil iz postelje in ga napodil trkat drugam.
Za bujenje so budilci v Veliki Britaniji in na Irskem računali nekaj penijev tedensko. To je bilo v 19. stoletju za nekatere, vsaj tiste brez družin, dovolj denarja, da so se lahko s tem poklicem preživljali.
Za trkanje po oknih so budilci najpogosteje uporabljali dolge bambusove palice, za razbijanje po vratih pa lesene kije. Nekaj virov pravi tudi, da so nekateri okna svojih strank ciljali z grahom in kamenčki (fotografija spodaj).
Poklic budilca je začel izumirati po letu 1920, ko so mehanske budilke postale dostopne praktično vsakomur. Peščica budilcev je svoje delo sicer opravljala še naprej. Morda najbolj znana je bila Doris Weigand (fotografija spodaj), ki je po vratih in oknih trkala še takrat, ko se je v Evropi že začela 2. svetovna vojna.
