Kako se lahko oddolžimo čebelam (in samim sebi)

Čebelji pogini v Sloveniji žal niso nič novega, morda so le zadnjih nekaj let zaradi svoje povečane pogostosti pristali v soju medijskih žarometov. Celo prva slovenska ekološka pravda je povezana ravno z množičnim poginom čebel: leta 1920 se je to zgodilo na širšem območju Litije.

Kaj lahko naredimo, da bi ustavili čebeljo agonijo, ki bi nedvomno ogrozila tudi nas? Sajenje že enega medovitega drevesa ali nekaj medovitih rastlin je korak v pravo smer. Foto: Bojan Puhek

Prva slovenska ekološka pravda v prid čebelarjem

Tamkajšnji čebelarji so se združili in postavili ob rob litijski topilnici svinčeve in živosrebrne rude, ki je bila zaradi svojih žveplenih plinskih izpustov krivec za ta pogin. Naloga litijskih čebelarjev je bila vse prej kot lahka: topilnica je imela veliko več kapitalske moči kot združeni čebelarji, kot velik delodajalec pa jo je uradna skupnost že štiri desetletja tolerirala, tudi zato, ker se sprva niti niso zavedali, kako močno posega v njihovo okolje in povzroča številne bolezni ljudem ter živalskem in rastlinskem svetu.

Čebelarska pravda, kot se imenuje ta pravda, je bila za čebelarje vendarle uspešna. Višje sodišče v Zagrebu je leta 1926 razsodilo v korist čebelarjev, litijsko topilnico ter njene stroje in obrate so preselili v hrvaško mesto Topusko.

Foto: Bojan Puhek

Čebelam in drugim opraševalcem dolgujemo veliko

Žal vseh poginov (slovenskih) čebel niso razrešili, krčenje življenjskega prostora čebel in neugodni pogoji za njihov obstoj so škodljivi tudi za nas.

Že samo dejstvo, da čebele in drugi opraševalci človeštvu zagotavljajo tretjino vse hrane, močno poudarja našo povezanost s čebelami, pravzaprav našo odvisnost od njih, a je njihov vpliv na raznovrstnost živalskega in rastlinskega sveta še veliko večje.

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč in članica uprave - delavska direktorica Telekoma Slovenije Špela Fortin Foto: Bojan Puhek

Slovenija s prvim projektom za evropsko ambicijo

Čebelarska zveza Slovenije že vrsto let uvaja projekte, s katerimi si prizadeva za ohranjanje narave in trajnostnega razvoja. Eden izmed njihovih najnovejših projektov je Vseslovenska akcija sajenja medovitih rastlin, ki zajema tako sajenje medovitih dreves kot tudi medovitih rastlin po balkonih domovanj in pisarn.

Ta projekt je prvi že predstavljen v Evropski uniji, njegovi dosežki pa bodo prispevali ambicijam evropske sedemindvajseterice za sajenje treh milijard dreves do leta 2030. Slovenija bi tako pridobila 15 milijonov novih dreves, prvega v tej akciji pa so pred prostori Čebelarske zveze Slovenije simbolno posadili predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek ter članica uprave - delavska direktorica Telekoma Slovenije Špela Fortin.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek in članica uprave - delavska direktorica Telekoma Slovenije Špela Fortin Foto: Bojan Puhek

Zapestnica in drevo za odsluženi mobitel

Telekom Slovenije podpira pobudo medovitih rastlin kot del svojih trajnostnih pobud ob 30. obletnici mobilne telefonije v Sloveniji. Tako bo največji slovenski telekomunikacijski operater na vseh svojih prodajnih mestih zbiral odslužene mobitele in poskrbel za njihovo ekološko razgradnjo, njihovim nekdanjim lastnikom pa bo podaril posebne zapestnice, ki so jih izdelale osebe s posebnimi potrebami.

Za vsakega od prvih tisoč tako zbranih telefonov bodo v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije posadili drevo, a bodo pri Telekomu Slovenije za nova drevesa poskrbeli tudi z drugimi pobudami, takšnimi, kjer bodo animirali svoje zaposlene.