Nedelja, 22. 12. 2019, 21.00
4 leta, 10 mesecev
Znanstveniki: v naslednjem desetletju bomo verjetno odkrili življenje zunaj Zemlje
Kako bodo iskali življenje v vesolju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,25
5
Našem planetu najbližji kraj, kjer bi lahko našli znake življenja, je Mars.
Ameriška agencija za vesolje NASA za naslednje desetletje načrtuje različne misije, vsaka od njih pa nas lahko pripelje bližje k drugim oblikam življenja, kot jih poznamo na našem planetu.
Zbiranje vzorcev kamnin na Marsu, dve vesoljski plovili za obisk oddaljenih oceanskih svetov na satelitih Jupitra in Saturna, novi teleskopi za proučevanje planetov zunaj naše galaksije – to so glavni projekti, ki jih ameriška agencija za vesolje načrtuje v naslednjem desetletju.
Znanstveniki so namreč prepričani, da je v naslednjem desetletju verjetnost odkritja neke oblike življenja daleč stran od našega "tretjega kamna od Sonca" zelo velika. Prav vsaka od teh načrtovanih misij jih lahko pripelje do želenega rezultata.
Ni vprašanje ali, temveč kdaj
"Ne morem verjeti, da smo mi edina živa bitja v vesolju. Preprosto je preveč planetov, odločno preveč zvezd, kemija pa je univerzalna. Kemija, ki je pripeljala do življenja, se je morala zgoditi tudi drugje," je po poročanju revije Business Insider na eni od javnih razprav dejal astrofizik in Nobelov nagrajenec Dider Queloz.
Z njim soglašajo mnogi astrofiziki in astronomi, ki se ne sprašujejo več, ali bomo življenje našli – edino vprašanje je, kdaj ga bomo našli.
Zbiranje vzorcev kamnin na Marsu je poglavitni namen ene od prihodnjih misij ameriške vesoljske agencije NASA.
Mars je nekoč imel atmosfero, podobno Zemljini
Našem planetu najbližji kraj, kjer bi lahko našli znake življenja, je Mars. Toda ni verjetno, da je v tem trenutku na rdečem planetu kakršna koli oblika življenja, ker so se razmere zelo spremenile.
Nekoč je Mars namreč imel primerljivo debelo atmosfero, kot jo ima Zemlja, in takrat je bila površina Marsa dovolj topla za zadrževanje tekoče vode.
V letu 2020 lahko pričakujemo, da bosta tako ameriška kot tudi evropska vesoljska agencija na Mars poslali svoje raziskovalno vozilo s poglavitnim namenom iskanja fosilnih ostankov nekdanjega življenja.
Kjer je voda, je življenje
Naslednje najbolj obetavno mesto v našem osončju za iskanje (ostankov) življenja je skriti ocean na ledenem Jupitrovem naravnem satelitu, imenovanem Evropa.
Za Marsom je naslednje najbolj obetavno mesto v našem osončju za iskanje (ostankov) življenja skriti ocean na ledenem Jupitrovem satelitu, imenovanem Evropa.
Evropo je skupaj še s tremi Jupitrovimi naravnimi sateliti prvi opazil Galileo Galilei že davnega leta 1610 s svojim doma narejenim teleskopom. Štiri stoletja pozneje so ameriški raziskovalci našli dokaze, da Evropa pod svojo ledeno skorjo skriva velikanski ocean tekoče vode.
Misija Europa Clipper, ki bo poiskala dodatne odgovore, bi se lahko začela že leta 2023, napoveduje NASA. Vesoljsko plovilo bo obletelo Evropo 45-krat in se bo njegovi površini približalo na 25 kilometrov.
Kjer je voda, tam je življenje, so optimistični v ameriški vesoljski agenciji, kjer z zanimanjem pričakujejo rezultate, ki jim bodo nakazali, ali bi bilo smiselno v eni od naslednjih misij pristati na površini Evrope in prebiti ledeno skorjo.
Jupitrov naravni satelit Evropa je, skupaj še s tremi drugimi Jupitrovimi lunami, prvi opazil že davnega leta 1610 Galileo Galilei s svojim doma narejenim teleskopom. Štiri stoletja pozneje so ameriški raziskovalci našli dokaze, da Evropa pod svojo ledeno skorjo skriva velikanski ocean tekoče vode.
Na Zemlji voda, na Titanu metan
Iskanje življenja bo obsegalo tudi največji Saturnov naravni satelit Titan, za kar bo poskrbel Dragonfly, helikopter na jedrski pogon. Obiskal bo več lokacij na Titanu, ki so medsebojno oddaljene več sto kilometrov.
Na Titanu so našli zaledenelo vodo, bazene tekočega metana in debelo dušikovo atmosfero, kar jim zaradi podobnosti z zgodnjimi obdobji Zemlje daje dovolj upanja, da bi lahko našli sledove življenja. Ker vlogo vode na Zemlji na Titanu nadomešča metan, bi bilo takšno življenje zagotovo drugačno, z drugačno kemijo in drugačnimi nukleinskimi kislinami, a zato tudi toliko bolj zanimivo.
Saturn in ena od njegovih lun Titan
Jedrski pogon je nujen, ker je Titan zelo hladen – dobi le okrog odstotka sončne svetlobe, ki jo dobimo mi na Zemlji, zato vesoljskega plovila ne morejo zanesljivo zasnovati na sončni pogon, temveč so se za odločili za pogon na toploto, ki nastaja pri razpadanju plutonija.
Vesoljsko plovilo bi se lahko na Titan odpravilo leta 2026 in do tja prišlo osem let pozneje.
Močni teleskopi odpirajo nova obzorja
Iskanje življenja pa se ne bo omejevalo samo na našo galaksijo – močni teleskopi bodo lahko iskali znake življenja tudi na zelo oddaljenih planetih, ki krožijo okrog drugih zvezd.
TESS (Transiting Exoplanet Survey Satellite) deluje od aprila 2018, podatke pa bo pošiljal do konca svoje življenjske dobe leta 2022.
Nove tehnologije, kot so Keplerjevi vesoljski teleskopi, so znanstvenikom razkrili več kot štiri tisoč planetov zunaj našega osončja. Kepler je lani sicer ostal brez goriva, a je njegovo delo aprila lani nadaljeval TESS (Transiting Exoplanet Survey Satellite), ki bo podatke pošiljal do leta 2022.
NASA hkrati za te namene razvija še dva teleskopa: JWST (James Webb Space Telescope) in WFIRST (Wide Field InfraRed Survey Telescope). Prvega, ki je sestavljen iz 18 šesterokotnih ogledal, so že sestavili in ga zdaj čakajo zahtevni in temeljiti preizkusi pred načrtovanim zagonom 30. marca 2021.
Eno od prvih mest, kjer bo iskal, je sistem TRAPPIST-1, ki je od nas oddaljen približno 39 svetlobnih let. V njem je sedem planetov, po velikosti podobnih Zemlji, med katerimi so po nekaterih ocenah tudi takšni, ki bi lahko vsebovali 250-krat več vode kot Zemlja.
Teleskop JWST (James Webb Space Telescope) je sestavljen iz 18 šesterokotnih ogledal.
Novi eksoplaneti
WFIRST, ki naj bi ga izstrelili predvidoma sredi prihodnjega desetletja, bi nam lahko omogočil poznavanje približno 2.600 novih eksoplanetov (planetov, ki niso v našem osončju). V svojem petletnem življenju bo meril svetlobo iz milijarde galaksij.
Na Zemlji se medtem nadaljuje razvoj še močnejših teleskopov, ki bi nam lahko omogočili raziskovanje manjših oddaljenih planetov.
5