Četrtek, 7. 1. 2021, 22.01
3 leta, 10 mesecev
Ponoreli bitcoin ruši rekorde: ali se ga še splača kupiti?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,64
20
Robert Rolih je poznavalec finančnih trgov, strokovnjak za investiranje in mednarodno znan govorec.
Kriptovaluta bitcoin je ta teden nadaljevala podiranje rekordov. V četrtek je bitcoin prvič presegel ceno 30 tisoč evrov, v ameriških dolarjih pa se manj kot mesec dni po tem, ko je prvič skočil čez magično mejo 20 tisoč, bliskovito bliža že dvakratniku tega zneska. Kako visoko se še lahko dvigne bitcoin? Slovenski poznavalec finančnih trgov Robert Rolih meni, da se je bitcoin šele začel dobro ogrevati.
Napovedovanje gibanja cen kriptovalut je težko in morda celo nemogoče, ampak trenutno se zdi, da je večina analitikov in velikih igralcev razpoloženih zelo bikovsko. Se strinjate z nekaterimi projekcijami, da bi bitcoin v letu 2021 lahko dosegel in presegel tudi ceno 100 tisoč dolarjev? Zakaj menite tako?
Mislim, da obstaja zelo velika verjetnost, da bitcoin v letu 2021 preseže mejo 100 tisoč dolarjev.
Povpraševanje delniških družb, ki želijo svoje denarne rezerve zaščititi pred inflacijo, in investicijskih skladov, ki želijo biti izpostavljeni višjim rastem premoženja, je preprosto ogromno in daleč presega ponudbo bitcoina na trgu.
Sklad Grayscale, ki institucijam omogoča enostaven vstop na kripto trg, je dobesedno razprodan in vsak mesec pokupi tako rekoč vse razpoložljive bitcoine. V letu 2020 so tako zaradi izjemnega zanimanja institucij za bitcoin povečali sredstva v upravljanju z dveh milijard ameriških dolarjev na 20 milijard ameriških dolarjev. Mislim, da se bo ta dinamika samo pospeševala.
Gibanje cene bitcoina v zadnjem mesecu dni
Kaj je po vašem mnenju gibalo eksplozivne rasti bitcoina daleč prek 30 tisoč dolarjev oziroma skoraj do 30 tisoč evrov? Institucionalno zanimanje, majska razpolovitev (oziroma halving), epidemija bolezni covid-19 in strah pred inflacijo, vsi našteti dejavniki ali še kaj drugega?
Menim, da je za to rast odgovornih več dejavnikov. Prvi je krivulja vpeljave novih tehnologij. Skoraj vsaka revolucionarna nova tehnologija ima enako krivuljo vpeljave. Parni stroj, železnica ali internet, na primer.
Po inovaciji se pojavi balon nerealnih pričakovanj, ko ljudje mislijo, da bo nova tehnologija čez noč spremenila svet. Nato se pojavi veliko razočaranje oziroma streznitev. Šele nato sledi tisti pravi vpliv nove tehnologije na naš svet. Pri tehnologiji veriženja blokov, na kateri slonijo bitcoin in vsi drugi kriptoprojekti, zdaj prihajamo v zadnjo fazo.
Preostali razlogi pa so monetarna politika oziroma tiskanje denarja v neverjetnih količinah ter začetki množičnega vlaganja delniških družb in pa velikih investicijskih skladov.
Pri banki JPMorgan Chase so ta teden napovedali, da bi lahko cena bitcoina v letu 2021 po njihovih analizah dosegla tudi 146 tisoč ameriških dolarjev oziroma skoraj 120 tisoč evrov.
Nekateri analitiki zaradi zgoraj opisanih napovedi menijo, da je bitcoin pravzaprav še vedno zelo poceni in da je še vedno pravi čas za nakup bitcoina. Kaj bi svetovali nekomu, ki se želi v nakup kriptovalut (pa morda ne samo bitcoina) podati zdaj? Na kaj je treba biti po vašem mnenju pozoren pri nakupih kriptovalut?
Lahko rečem, da bi, če sam že ne bi imel naložb na kriptotrgu, začel vlagati nemudoma.
Nobena druga naložba na trgu danes ne ponuja tako dobrega razmerja med tveganjem in mogočimi dobički. Seveda pa moraš biti za doseganje lepih donosov pripravljen potrpeti ob morebitnih velikih nihanjih cene. Bitcoin gre lahko v nekaj tednih navzgor za sto odstotkov, lahko pa tudi navzdol za 50 odstotkov.
Robert Rolih je avtor knjige The Million Dollar Decision, ki je v spletni trgovini Amazon na dan izida postala prodajna uspešnica, in ustanovitelj podjetja Uspeh, ki prek blagovne znamke Akademija Panta Rei ponuja izobraževanja na področju trženja.
Se lahko trg kriptovalut zlomi kot leta 2018? Tudi konec leta 2017 so bili mediji polni napovedi o šestmestni ceni bitcoina, pa vsi vemo, kaj se je zgodilo potem.
Na trgih je vse mogoče. Mislim pa, da je bitcoin že toliko zrelo sredstvo, v katero danes vlagajo predvsem institucije, in tako imenovani pametni denar, da so takšni zlomi zelo malo verjetni.
Prejšnji bikovski trend so namreč poganjali predvsem špekulanti in pa mali vlagatelji. Tega zdaj pa poganja institucionalni denar, ki ne razmišlja v tednih in mesecih, temveč v letih in desetletjih.
Govori se, da je prihod institucionalnega denarja pravzaprav začetek konca za bitcoin, ki postaja bolj instrument za shranjevanje vrednosti in zaščito pred inflacijo, kar je pravzaprav daleč od prvotnih idej o decentralizaciji in kriptovaluti kot alternativi fiat valutam.
Bitcoin nikoli ne bo imel vloge, ki je podobna evru ali dolarju. Centralne banke in države tega preprosto ne bodo nikoli dovolile. Bitcoin je preprosto izboljšano, digitalno zlato. Hranilec vrednosti za novo, digitalno generacijo. In v tem ni nič slabega.
Vrednost vsega trga kriptovalut je ta teden prvič presegla en bilijon oziroma tisoč milijard ameriških dolarjev. Skoraj 70 odstotkov vrednosti celotnega kriptotrga sicer pomeni bitcoin.
Nekateri analitiki napovedujejo, da še večja rast in podpora bitcoinu morda pomenita smrt za altcoine oziroma alternativne kriptovalute z nekaj izjemami, kot je ethereum, na primer. Je to realen scenarij?
Ločiti moramo med kriptovalutami in poslovnimi kriptoprojekti. Kriptovalute z izjemo dveh največjih nimajo nobene prihodnosti. Poslovni kriptoprojekti pa imajo izjemno prihodnost, ker prinašajo na trg realno vrednost in rešujejo realne težave – podobno kot podjetja.
Seveda bo 95 odstotkov poslovnih kriptoprojektov prej ali slej šlo v nič. Podobno se zgodi 95 odstotkom zagonskih podjetij, to je realnost podjetniškega sveta. Bo pa s kriptotrga prišlo nekaj izjemnih zmagovalcev. To bodo novi amazoni in tesle, ki bodo imeli neverjetne rasti.
Kaj po vašem mnenju leto 2021 prinaša delniškim trgom? Lani smo videli eksplozijo delnic predvsem tehnoloških podjetij, ki je vrhunec dosegla novembra. Na katere panoge bodo morali biti letos pozorni vlagatelji?
Mislim, da se bo zgodba samo nadaljevala. Razlog za to je, da centralne banke nimajo več na voljo nobenega drugega orožja za boj proti recesiji kot tiskanje denarja.
Delniške trge je med februarjem in marcem lani zrušil začetek pandemije bolezni covid-19, a so iz leta 2020 izšli še veliko močnejši kot prej.
Tiskanje denarja gre v roke velikih družb, ki so že uspešne, ali pa rešuje zavožene velike družbe, ki bi jih morali pustiti umreti in dovoliti naravni selekciji, da opravi svoje. Velike družbe in njihovi lastniki se tako kopajo v denarju, ki na koncu konča v delnicah.
Preberite tudi:
20