Petek, 22. 11. 2019, 16.50
4 leta, 5 mesecev
Brezplačne storitve Googla in Facebooka (drago) plačujemo drugače
Amnesty International: Google in Facebook sta grožnja številnim človekovim pravicam
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,99
6
Amnesty International zahteva "radikalno spremembo jedrnega poslovnega modela tehnoloških velikanov" in svari pred "napadalnim nadzorom", ki nenehno spremlja več milijard uporabnikov.
Poslovni model Googla in Facebooka, ki temelji na "napadalnem sledenju" milijardam uporabnikov po vsem svetu, je nezdružljiv z načeli človekovih pravic, izpostavlja Amnesty International.
Google in Facebook pomagata milijardam ljudi po vsem svetu ohraniti in okrepiti povezanost. V današnjem času se za smiselno udeležbo v gospodarstvu in družbi ter za zavedanje o svojih človekovih pravicah močno zanašamo na dostop do interneta in orodij, ki jih ponujata Google in Facebook.
Toda Googlova in Facebookova platforma imata svojo sistemsko ceno: njun poslovni model, ki temelji na sledenju uporabnikom, je že v osnovi nezdružljiv s pravico do zasebnosti in ogroža številne druge človekove pravice, kot so pravica do mnenja in izražanja, pravica do misli ter pravica do enakosti in nediskriminacije, so zapisali pri organizaciji za človekove pravice Amnesty International v svojem 60-stranskem poročilu Velikani nadzora (Surveillance Giants).
"Napadalni nadzor" nad milijardami uporabnikov
Amnesty International zahteva "radikalno spremembo jedrnega poslovnega modela tehnoloških velikanov" in svari pred "napadalnim nadzorom", ki nenehno spremlja več milijard uporabnikov.
Čeprav Facebook in Google formalno ne zaračunavata svojih storitev, (tudi) Amnesty International opozarja, da uporabniki te storitve plačujemo s svojimi osebnimi podatki. V omenjenem poročilu posebej izpostavljajo škandal Facebooka z družbo Cambridge Analytica kot dokaz, kako se ti osebni podatki uporabijo kot orožje proti samim uporabnikom.
Past dveh slabih izbir
"Zdaj smo v pasti, kajti izbiramo lahko med predajo v to kolesje napadalnega nadzora, kjer naše osebne podatke zlahka obrnejo proti nam ter nas tako manipulirajo in vplivajo na nas, ali se odpovemo prednostim digitalnega sveta. To nikoli ne more biti legitimna izbira," je poudaril generalni sekretar organizacije Amnesty International Kumi Naidoo.
Amnesty International pričakuje, da bodo vlade držav s sprejemom ustrezne zakonodaje o varovanju podatkov in učinkovito regulacijo tehnoloških velikanov temeljito predelale trenutni poslovni model, ki temelji na nadzoru.
V poročilu omenjajo, da imata podoben poslovni model tudi Amazon in Microsoft, a da ta dva predstavljata "manjšo takojšnjo grožnjo", ker nista tako pomembna za interakcijo med ljudmi, kot sta Google in Facebook.
Google: Zavedamo se svoje odgovornosti pri varovanju podatkov
Google in Facebook se ne strinjata, da njun poslovni model ni združljiv z načeli človekovih pravic. "Zavedamo se, da nam uporabniki zaupajo svoje informacije in da smo odgovorni za varovanje teh podatkov," so nam (enako kot številnim drugim medijem po svetu) na našo zahtevo po komentarju odgovorili iz Googla. "V zadnjih 18 mesecih smo vpeljali pomembne spremembe in ustvarili orodja, ki uporabnikom dajejo več nadzora nad svojimi informacijami."
Google: "Zavedamo se, da nam uporabniki zaupajo svoje informacije in da smo odgovorni za varovanje teh podatkov."
Facebook: Naša dejanja krepijo človekove pravice
V poročilu organizacije Amnesty International pa je zapisan tudi odziv Facebookovega direktorja za zasebnost in javne politike, ki se ne strinja, da bi bila Facebookova dejanja grožnja človekovim pravicam. Dodal je še, da njihov poslovni model temelji na oglaševanju in da pravzaprav krepi človekove pravice, ker jim daje možnost izražanja in svobodo združevanja.
Posebej so poudarili, da ravno Facebook omogoča združenjem, kot je Amnesty International, ki kupuje oglase na Facebooku, doseči podpornike, dobiti sredstva za svoje delo in napredovati pri svojem poslanstvu.
Facebook se ne strinja z ugotovitvami organizacije Amnesty International in meni, da njihov poslovni model celo krepi človekove pravice.
Od zbiranja in profiliranja do diskriminacije ni daleč
Toda pri organizaciji Amnesty International ne dvomijo, da podatki, ki jih zbirata Google in Facebook, omogočajo profiliranje in združevanje uporabnikov po podatkih, kot so spol, rasa, bivališče, dohodki, družinski status, spolna usmerjenost in drugi.
Takšna obdelava podatkov – svarijo pri Amnesty International – omogoča diskriminacijo celo zunanjim oglaševalcem, še hujše pa je, da odpira vrata za politične pritiske in pregon nekaterih skupin.
Vitalni javni prostor za vse
Toda brez Googla in Facebooka vključitve v digitalni svet preprosto ni. Google obvlada 90 odstotkov vseh spletnih poizvedb po svetu, tretjina Zemljanov pa uporablja vsaj eno od Facebookovih storitev prav vsak dan.
Generalni sekretar organizacije Amnesty International Kumi Naidoo
"Več milijard ljudi nima druge smiselne izbire, kot da v ta javni prostor vstopajo tako, kot narekujeta Facebook in Google," je še povedal Naidoo. "To ni več internet, ki je ljudi prepričal, da ga začnejo uporabljati. […] Zdaj je čas, da ta vitalni javni prostor znova prevzamejo vsi in ne samo nekaj močnih podjetij v Silicijevi dolini, ki ne odgovarjajo za svoja dejanja."
Karavana gre naprej
Žal pa Amnesty International ni ponudil konkretnega predloga, kako bi drugače tehnološki velikani monetizirali svoje storitve. Res, da jim predlagajo spremembo poslovnega modela, a ne predlagajo konkretnih načinov. Res, da predlagajo močnejšo zakonsko regulacijo, a to lahko odpre nova težko rešljiva vprašanja.
Vse našteto so razlogi za to, da kmalu vendarle ne moremo pričakovati nekih večjih sprememb in da bodo veliki še naprej odlično živeli od podatkov, ki jim jih kar sami dajemo v zameno za uporabo brezplačnih storitev, ki jim je uspelo postati obvezen del naših življenj.
6