Sobota, 19. 6. 2021, 22.00
3 leta, 5 mesecev
Komentar urednika
Veselov dodatek za otroke Alojzija Šuštarja
Poslanci odločajo, ali bodo otroci v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja le dobili dodatek, kot ga je zadnjih pet let za popoldansko delo na Fifi dobival šef računskega sodišča Tomaž Vesel. Okoli 200 tisoč evrov letno. Po razsodbi ustavnega sodišča bi otroci to morali dobiti že pred Veselom. Vesel je 200 tisoč evrov dodatka, ker po petih letih ni bil ponovno izvoljen za funkcionarja Fife, med tem že izgubil. Prejšnji mesec.
Po sodbi ustavnega sodišča bi morali poslanci najpozneje januarja leta 2016 otrokom v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja za poučevanje matematike, slovenščine in drugih vsebin zagotoviti enake vsote, kot jih namenjajo otrokom v drugih šolah. Ker ti otroci niso manj vredni. A se ni zgodilo. Poslanci z leve, ki so v času vlade Mira Cerarja (SMC) imeli večino, zakona niso spremenili, kot bi morali po sodbi ustavnega sodišča. Kršili so načelo pravne države in delitve oblasti, ker niso odpravili diskriminacije.
Namerno.
In to počnejo že več kot pet let.
Otroci diskriminirani, ker so zasebniki in nevarni katoliki
Spodletelo je tudi v času vlade Marjana Šarca (LMŠ). Te dni poskušajo odpravo diskriminacije in spoštovanje ustavne ureditve doseči poslanci bolj desne SDS, NSI in SMC. A v parlamentu je ob dodatnem denarju, ki je po višini podoben dodatku za popoldansko delo Vesela na Fifi, še hudo napeto, in razplet ni gotov.
Spor pred sodiščem so sprožili starši, ki so morali doplačevati za šolanje svojih otrok. Povprečno okoli 50 evrov mesečno. Dobili so sodni spor že konec leta 2014. A dejansko niso dobili ničesar. Ker so se stranke požvižgale na sodbo. Leta 2016 je Vesel začel dobivati po 200 tisoč evrov dodatka k plači šefa računskega sodišča. Odprava diskriminacije otrok v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja in v še nekaj podobnih, kjer so otroci enako diskriminirani, bi po oceni v zadnjem predlogu poslancev SDS, NSi in SMC stala skupaj 350 tisoč evrov letno.
Krivica ni bila odpravljena zaradi dveh razlogov. Stranke z leve na vso moč nasprotujejo zasebništvu v šolstvu in drugod. Najbolj skrajna med levimi strankami Levica Luke Mesca pa ima v svojem programu celo zapisano, da bo zasebno lastnino odpravila tudi v podjetništvu. S podržavljenjem vseh podjetij, zamenjavo direktorjev in socializacijo dobičkov.
Kako vplivna je Levica v medijih, kaže to, da že sprožanje javne razprave o tem, kaj piše v programu te stranke, novinarji v medijih, ki so nekoč veljali za osrednje, označujejo za "napad na Levico", drugi trdijo, da tega sploh ni v programu te stranke, tretji, da se narobe razlaga. Le pokažejo ljudem ne, kaj piše. Recimo to:
V normalnih družbah bi morali novinarji javnost prvi obvestiti o nenavadnih načrtih strank, ki so povsem izven ustavne ureditve. O načrtih, da bi odpravili temeljne svoboščine, ki so ljudem z ustavo zagotovljene, odkar imamo lastno državo, in ki so temelj demokratičnega sistema.
Pri nas pa novinarji takšne strankarske programe ljudem skrivajo. Cenzurirajo. Morda celo, ker so številnim te ideje blizu še iz socializma, kjer tovrstnih svoboščin ljudi ni bilo in so podjetja ter premoženje komunisti nekoč že podržavili, ali kot to preprosteje povemo, pokradli.
Na nenavadne določbe v programu Levice so z zahtevo za razpravo državnega zbora zadnji mesec opozorili poslanci SDS in NSi, v kongresni resoluciji, ki so jo potrjevali včeraj, pa še dodatno SDS Janeza Janše.
Drug razlog, da že pet let ni izenačitve plačila za šolanje, ki so ga zahtevali sodniki, pa je, da gre pretežno za otroke iz katoliških družin. Te veljajo za bolj desne in za del naše politike manj vredne ljudi. Šola Alojzija Šuštarja je v lasti katoliškega zavoda. Ta ne sme imeti enakih pravic: leve vlade in poslanci skrbijo, da se denar pretaka proti zavodom in nevladnim organizacijam, ki so njihovi. Proti tistim, ki ob petkih kolesarijo.
Katoliški niso njihovi.
Niso bili že v času socializma, kjer se je verne diskriminiralo, ker so bili nevarna konkurenca komunistom. Druga religija pač, z daljšo tradicijo.
Zadnji teden je s šibko večino, za en sam glas, odbor za izobraževanje potrdil predlog poslancev SDS, NSi in SMC, da bi vendarle odpravili diskriminacijo otrok, ki bi jo morali najpozneje do začetka leta 2016.
Razmerje sil v odboru, ki je s tesno večino glasoval za spoštovanje ustavne ureditve, kaže, da bo v državnem zboru, ki ima zadnjo besedo, še zelo napeto. Štel bo vsak glas.
Politikom pa dodatki tudi za nazaj
Pomemben bo tudi glas prestopnika iz SMC v SD Gregorja Židana, ki so mu pa z leve ta teden dovolili, da sme prek svojega gostinskega podjetja Gregorino ob poslanskem delu dodatno služiti kot nogometni trener. Dovolili so mu, kar je brez obveščanja parlamenta že storil in česar mu pred tem, ko je pred leti prosil za dovoljenje, niso.
Ali poslanec sme dodatno služiti kot trener, so v parlamentu odločali zaradi poročanja medijev, da se dogajajo nenavadne stvari. Židanove dodatne zaslužke pri nogometni zvezi je razkril Planet TV. Na Siolu pa smo, da je nogometni zvezi 1.665 evrov zaračunal kar prek podjetje Gregorino. Sistem obveščanj in dovoljenj služi preprečevanju korupcije.
A komisija, ki naj bi pri nas skrbela za spoprijemanje s korupcijo, je že pred poslanci z leve odločila, da trenersko delo poslanca Židana, ki o tem ni obveščal parlamenta, zanje ni sporno, podobno so za nazaj odločili tudi, da je vse čisto pri 200 tisoč evrih za popoldansko delo Tomaža Vesela, za katero ta tudi ni pridobil dovoljenja. Da državni funkcionarji smejo dodatno služiti stotisoče evrov v ustanovah na tujem in za to ne potrebujejo nobenih dovoljenj, je KPK odločila, ko je Vesel na kongresu Fife ravno propadel s kandidaturo, da bi ta dodatek še dobival.
Danes je njegovo ravnanje nesporno tudi za običajne ljudi in ne le za KPK. Popoldanskega dodatka več ni.
Za to smo izvedeli z enomesečno zamudo. Mediji pri nas o tem niso prej poročali. Vest, da je Vesel ob 200 tisoč evrov, ni pretresla niti drugih delov Evrope. So pa o tem poročali v Indiji, ker je njihov sodnik Mukul Mudgal premagal Vesela v kandidaturi za vodenje nadzornega odbora, ki ga je zadnja leta vodil Vesel, ki bo od zdaj združen z odborom za upravljanje, ki ga je Mudgal vodil zadnja leta. Tako, denimo, so maja poročali v Indiji:
Vesel ni dobil najmanj glasov med kandidati. Mudgalu so namenili 125 glasov, Veselu 44. A bila sta še dva kandidata. Burkhard Balz iz Nemčije je zbral 23 glasov, Chris Mihm iz ZDA pa 14. Med štirimi kandidati je Vesel, če gledamo športno, zasedel drugo mesto. Je pa Američan Mihm, čeprav je bil zadnji, postal podpredsednik "združenega odbora".
Kar prinaša dodatek.
Tudi o Veselu je KPK odločala zaradi nadležnih medijev in novinarjev.
Na Siolu smo, ko smo lani izvedeli, kakšen dodatek za popoldansko delo prejema Vesel, preverili, ali ima res dovoljenje KPK za dodatne zaslužke na Fifi, kar je sam potrdil. Zahtevali smo, naj nam te dokumente tudi pokažejo, da bi javnosti predstavili vsebino.
Še do danes ga niso našli. Ne na KPK in ne Vesel.
Je pa KPK, ko je odločila, da Vesel ni potreboval nobenega dovoljenja za dodatno popoldansko delo in da je vse sijajno, odločila tudi, da je olajševalna okoliščina, ker je po zatrjevanju prejšnjega predsednika Borisa Štefaneca Vesel dovoljenje, ki ga pa ne morejo najti, nekoč menda le dobil. Na posnetku je Štefanec ob Borutu Jamniku.
Če primerjamo: pri Židanu je jasno, da v preteklosti dovoljenja ni dobil, zadnji teden pa ga je, in to za trenersko delo za nazaj ter za naprej.
Tako je to pri pomembnih državnih funkcionarjih, kar je Vesel, ali pri poslancih, kar je Židan.
Ko gre za šolanje majhnih otrok, pa niti pravnomočne niti obvezne sodbe ustavnih sodišč ne pomagajo.
Že pet let in pol ne.
104