Nedelja, 18. 10. 2020, 4.00
4 leta
Komentar urednika
Prostitutke, mazači, Hruščovi in še Zlatko
Vlada je zaprla večino šol, nošenje mask je obvezno tudi na prostem, zaprti so bari, uvedene so omejitve gibanja. Mogoči so še ostrejši ukrepi, ki jih uveljavljajo vlade, kjer je epidemiološka slika še slabša kot pri nas: na Češkem, v Franciji, Belgiji ... Bolj blag pristop ni uspel. Število dnevno ugotovljenih okužb se bliža tisoč. Dokler vlada ni zares udarila po mizi, opozoril na veliko tveganje nihče ni jemal resno. Največji mediji so celo spodbujali neodgovorno ravnanje in napadali šefa vlade, kako si jih drzne kritizirati, ko spodbujajo zavračanje mask, aplikacije...
Kako resen je bil spopad za medijsko pravico širiti covid-19, se je pokazalo, ker so ob raperju Zlatanu Čordiću – Zlatku naši mediji in novinarji celo internacionalizirali spor. Janša je na spletnem omrežju kritiziral državno tiskovno agencijo, da sramoti svoje ime, ko promovira tega borca proti nošenju mask.
Premier je to storil tako:
#STA je nacionalna sramota, eklatantna zloraba imena, ki ga nosi @STA_novice https://t.co/7E4GAo8swG
— Janez Janša (@JJansaSDS) October 15, 2020
Čordića je že prej močno promovirala javna RTV Slovenija, denimo, ko je tam nastopal z razrezano masko.
Vsi borci proti maskam
Mediji smo svobodni in lahko ravnamo tudi neodgovorno. A tudi o našem delu je mogoča razprava. V ozadju sklicevanja na svobodo pa je lahko tudi politika. Na to kaže primer Čordić.
Ob maskah se je čisto uradno z nenavadno kampanjo v zgodovino vpisala SD, kjer sicer trdijo, da smo ljudem napačno predstavili njihovo sporočilo, ki naj ne bi bilo proti maskam. Tole:
S pozivom so bili v SD uspešni. Zdaj v večini šol res ni mask. Ker so zaprte.
Nič boljši niso bili drugi, ki so javno zavračali rabo aplikacije, protestno snemali maske...
Dodatno politično ozadje ravnanja medijev ob Čordiću se je pokazala na petkovih opozicijskih protestih, ko je Čordić brez maske snemalcu televizije Nova24TV izpulil kamero iz rok, huje pa se ni končalo, ker so bili takoj zraven policisti.
Šlo je za oviranje in onemogočanje novinarskega dela in to nasilno.
Po dolgem času, kar poslušamo proteste o domnevnem nadlegovanju in nasilju nad novinarji, zgodbe o tem so iz društva novinarjev potovale tudi v tujino, smo dobili konkreten primer takšnega ravnanja. A tisti mediji in novinarji, ki so prej na vso moč vpili, zdaj nenadoma molčijo.
Se spomnite, kako je bilo v Novi Gorici, ko je kamero z objestno vožnjo ogrozil nek lokalni znanec policije, znan po s substancami povezanimi stvarmi? Slišali smo vsedržavne proteste. Ali ob podobnem dogodku v Izoli, ki ga je javna RTV razglasila celo za napad na svojo ekipo in Ivana Galeta, za katerim je, tako je po lažnivi manipulaciji trdila javna TV, SDS.
Članek, s katerim smo razkrili manipulacijo, si lahko preberete tukaj:
Nekaj dni pozneje so se na TVS opravičili, saj je bilo jasno, da manipulirajo in podtikajo.
Ko je zdaj protestnik nasilno snemalcu izpulil kamero in onemogočil delo, pa je tiho v istih medijih. To kaže, da tisti, ki se glasno sklicujejo na svobodo in neodvisnost od politike, morda niso tako zelo strokovni.
Prav v petek, ko je Čordić snemalcu nasilno odvzel kamero, je komercialna POP TV objavila obsežen članek z ostrimi kritikami čez Janšo, kako naj bi obračunaval z mediji, ker je med drugim opozoril, da promovirajo Čordiće. Seveda na POPTV niso nič omenjali, da gre za protestnika, ki s pomočjo medijev vpliva, naj ljudje ne uporabljajo mask. In za podobne zanikovalce nevarnosti. To bi pokvarilo "novinarsko" zgodbo in uničilo ost kritike proti premierju.
Ko je Čordić brez maske na opozicijskih protestih snemalcu odvzel kamero, pa so dogajanje skrili. Nekaj ur po dogodku so imeli na 24ur.com tak naslov iz protestov:
So pa na POPTV o "incidentu" poročali vsaj dan pozneje, a to tako, da so povedali, da je Čordič odvzel kamero televiziji SDS.
Propagandni pristop pri poročanju s protestov, ko se prikrije nasilno in sovražno ravnanje, ali se ga oceni kot nepomben dogodek, hkrati pa pošilja neskrita propagandna ideološka sporočila, ni novost. Tudi ko je nekoč Ludvik Tomšič vpil, da je treba takoj ubiti Janšo, in pozneje dlje časa skandiral še Ubi Janšo, ni bilo o tem v poročilih s protestov zagovornikov prejšnje Šarčeve vlade ne duha ne sluha. Ne na POP TV, ne na RTVSLO in ne v največjih dnevnih časopisih. Tiskovna agencija je tudi molčala.
Kar nekaj časa ni bilo nič. Pozneje pa so pomen dogajanja minimalizirali.
Damijanovi po poti Hruščova in rdeče zvezde
Kot sem opozoril že pred tednom, se tudi ni zgodilo slučajno, da javna RTV, ki že pol leta spodbuja in promovira proteste ob petkih, katerih del je tudi nasprotovanje vladnim ukrepom za omejevanje epidemije in za nabavo zaščitnih sredstev, na nobenem od svojih programov ni neposredno prenašala opozoril Janše, da se je epidemiološka slika drastično spremenila in da nas čakajo hudi pretresi, če ne spremenimo vedenja.
Pa čeprav so predsedniki vseh vej oblasti pred tem urednike največjih televizij in elektronskih medijev na izrednem srečanju, kakršnega v tem mandatu še ni bilo, posebej seznanili z dramatičnim položajem in s pomenom obveščanja javnosti o tem.
So pa največji mediji, na katere ima vpliv opozicija, že naslednji dan sprožili veliko zgodbo, da smo pred menjavo vlade. Razglasili so, da opozicija prevzema oblast s konstruktivno nezaupnico z Jožetom Damijanom. Največje medijske hiše so to uvrstile v najbolj udarne termine, objavljene so bile celo raziskave javnega mnenja, kako ljudstvo podpira, da bi oblast od relativnega zmagovalca zadnjih volitev SDS Janeza Janše prevzel Jože Damijan, ki nima stranke, ki ga ni volil nihče, ker niti kandidiral ni. In ki za prevzem oblasti tudi nima dovolj glasov v parlamentu.
Dejansko je šlo kvečjemu za razglasitev šefa vlade v senci, ki še niti nima ekipe. Prvo vlado v senci je v zgodovini države pred desetletji predstavil Emil Milan Pintar. Imela je tudi ministre.
Eno pa letos že Marjan Šarec.
Manjšinska koalicija vlade v senci Jožeta Damijana oblasti še vedno ne poskuša resno prevzeti, postopka konstruktivne nezaupnice še niso sprožili, je pa ta teden že na vso moč tolkla po mizah v parlamentu, ker je Jože Tanko (SDS) poslanskima skupinama LMŠ in Levice izrekel opomin, ko sta ob predstavljanju stališč o petem paketu pomoči v času epidemije zašli v običajno propagandno vojno o "janšistični diktaturi".
S tolčenjem po mizah se je v zgodovino nekoč vpisala delegacija Sovjetske zveze, ki jo je vodil Nikita Hruščov. Hruščov je imel na zasedanju organizacije združenih narodov (OZN) na mizi celo čevelj. Razlage, ali je z njim tudi tolkel, so nasprotujoče. Je pa vsaj z roko tako močno udarjal, da se mu je pokvarila ura. Hruščova so pred 70 leti zmotili očitki, da so si sovjeti kolonialno podredili Vzhodno Evropo in še posebej Madžarsko. In da so imperialisti.
Poslanka Levice, ki vodi odbor za kulturo, Violeta Tomić, si je pri udarjanju po mizi ta teden pomagala s pisalom. Kar je bilo zanesljivo bolje, kot bi bilo, če bi uporabila ženski čeveljc z visoko peto.
Dogodke v našem parlamentu je s sovjetsko preteklostjo v OZN dodatno povezala velika rdeča zvezda na maski, s katero se postavlja Miha Kordiš (Levica). Kordišu je Anja Bah Žibert (SDS) v odboru za zdravje ob istem zakonu že prej odvzela besedo zaradi žaljivosti, ko je nasprotoval, da bi dodaten denar za odpravljanje čakalnih vrst ob državnemu zdravstvu dobili tudi zdravniki zasebniki. Plačani bodo mazači, je nasprotovanje pojasnil Kordiš.
V času, ko bomo potrebovali vse zdravnike, ki jih imamo, da se ne bi sesulk celoten sistem. Ko bo težko vsem v zdravstvu.
To je med zdravniki, tudi tistimi, ki delajo v javnem zdravstvu, sprožilo veliko ogorčenje. Zlasti, ker jih je za mazače ozmerjal ravno z veliko rdečo zvezdo na maski, ki je simbol povojne revolucije pri nas in z njo povezanih pomorov in likvidacij tudi številnih podjetnih in sposobnih Slovencev.
Zasebnikov.
Ljudi na čakanje, Kučan k mazačem v Švico
Javnost je, tudi na Siol.net, najbolj pritegnilo pismo Domna Gorenška, brata pokojnega kirurga Matevža Gorenška, ki je zaradi srčne kapi umrl avgusta letos, star vsega 48 let. Odvetnik Gorenšek je poslancu Kordišu napovedal sodni postopek. Tako:
Kirurga Matevža Gorenška sem kot novinar spoznal, ko je pred leti opozoril, kaj je skrivana posledica boja za javno zdravstvo Dejana Židana. Židan, z Gorenškom sta bila celo sošolca, ni vpil o mazačih. Je bil pa podobno kot zdaj Kordiš proti plačevanju dela zasebnikom.
Gorenšek je opisal, da je vlada s tem argumentom več let zapored preusmerjala denar za operacije hrbtenic, ki bi jih pri njemu lahko izvedli, v državno zdravstvo, ki pa teh operacij nikoli ni izvedlo. Prava žrtev zavzemanja za takšno "javno" zdravstvo so bili bolni ljudje, ki jih zaradi tega nihče ni zdravil. To so te naše čakalne vrste.
Nerodna podrobnost za levico dogajanja je bila, da žrtev ni bil Milan Kučan, ki je tudi imel težavo, katere zdravljenje so pri navadnih ljudeh onemogočali z bojem za "javno" zdravstvo, katerega posledica je bilo, da nikjer niso operirali. Za Kučana so poskrbeli v Švici.
Mazači.
Brat pokojnega kirurga je napovedal, da bo Kordiša za besede o mazačih odškodninsko tožil, denar pa bo namenjen za operacije ljudi, ki čakajo v vrstah.
Kordiša kot poslanca varuje imuniteta za izrečeno v državnem zboru, a to velja le za kazenske postopke, za civilne spore pa ne. Ivo Hvalica je nekoč posledice te podrobnosti začutil v žepu in poslanci, vseh strank, so celo zbirali denar, da bi mu pomagali.
Je pa zasebna odškodninska tožba še blaga stvar, ravno ta teden je bil novinar Bojan Požar na prvi stopnji v kazenskem psotopku obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi razžalitve. Ko gre za besede, pa še ni konec niti najbolj zvezdniškega pregona Janez Janše, ker je na spletu pred leti kot opozicijski prvak kritiziral Eugenijo Carl in Mojco Pašek Šetinc, da nepošteno črnita njegovo stranko. Z znamenitim tvitom o prostitutkah. In sta ga tožili.
Zadeva je šla do vrhovnega sodišča, ki je presodilo v prid svobode govora, a je spor še pred ustavnim sodiščem.
Če primerjamo, je zmerjanje s prostitucijo manj huda stvar kot zmerjanje z mazaštvom. Prostitucija v naši državi ni kazniva, mazaštvo je.
V vseh teh primerih pa gre za pomembno presojanje, do kod sega svoboda govora. Novinarji praviloma branimo svobodo kritike in govora. Tako bi morali ravnati v primeru Kordiša, Požarja in Janše.
A je odnos različen.
Da gre za več in je zadaj tudi politična dimenzija, kaže tudi ta različen odnos. Pri sporu Paškove in Carlove politično dimenzijo osvetli tudi, ker se je, ko se je konflikt začel in je o poročanju Carlove nameraval razpravljati programski svet RTV, zgodil protest novinarjev in se je med njihovimi transparenti na vrhu stavbe RTV pojavil tudi znameniti "Smrt janšizmu, svoboda narodu". Te danes vidimo na petkovih protestih, za katerimi je koalicija LMŠ, SD, Levica in SAB Jožeta Damijana in s katerih številni mediji precej aktivistično poročajo:
Protestirajoči novinarji so takrat trdili, da so se aktivisti skrajne levice pretihotapili med njih. Neopazno, menda.
A takšna je pač realnost. Vlada, tudi ko gre za spopadanje z epidemijo, na pomoč teh medijev ne sme računati. Prej obratno.
In jasno je, da ji z opozicije, ki obvladuje večino teh največjih medijev, že očitajo, da ne zna komunicirati s temi mediji in z javnostjo. Že nekaj časa zahtevajo odstavitev vsaj Jelka Kacina, ki opravlja težko delo.
Realnost je tudi, da ob naraščajočih številkah okuženih, ki smo mu priča po skoraj celotni Evropi, poteka bitka sprevračanja odgovornosti. Iz opozicije jo valijo na vlado, iz vlade na opozicijo. Levi na desne, desni na leve. Vali se tudi na te in druge medije.
To se dogaja v naši politiki vedno.
Res pomembno pa je ob vseh podtikanjih in igrah, da se rast števila okuženih ustavi. Da bodo ukrepi delovali. Vladni ukrepi.
Od Čordićevih in Hruščovih bo bolnih le še več.
Pokazalo se bo v dveh tednih.
143