Sobota, 4. 9. 2021, 21.57
2 leti
Medijske prostitutke in Jankovićeva pravna država
Protestniki proti cepljenjem in maskam, ki že več mesecev taborijo pred stavbo RTVS, vodi jih Ladislav Troha, so vdrli v prostore televizije. Varnostnika so ignorirali. Vsaj pljuvali televizijcev niso. Kot so pred časom anticepilci poslance. V Preboldu pa ravnatelj Osnovne šole ostaja Peter Žurej, ki je z zavračanjem vladnih ukrepov za omejevanje širjenja covid-19 ogrožal zdravje otrok in drugih. Predsednik sveta šole Marjan Golavšek in članica Mojca Štruc sta odstopila zaradi odločitve večine, da Žureja ne bodo odstavili. Večina se je zadovoljila z zagotovilom, da se bo preboldski Troha poboljšal.
Oba dogodka sta se zgodila v tednu, ko so se številni veliki mediji spraševali, zakaj vlada razmišlja, da bi predlagala ostrejše sankcije za protestnike proti oblasti, ki jih zanese preko vseh meja. Svoboda kritiziranja oblasti je sveta, smo slišali.
Troha ni prvič okupiral RTVS
Ko se je svoboda izražanja Ladislava Trohe zgodila na javni televiziji, tam niso razpravljali o dilemah svobode govora, ki se je ne sme omejevati. Poklicali so policijo. Policija pa je Troho vrnila pred stavbo RTVS, ki jo je pred časom že poskusil okupirati.
Vlada je popravek zakonodaje, ki bi omogočal izrekanje glob, če gredo protestniki čez mejo, začela pripravljati, ker so nasprotniki vladnih ukrepov za omejevanje bolezni covid-19 julija namerno pljuvali v obraze poslancev, ko so ti v parlamentu potrjevali ukrepe za omejevanje epidemije. Protestniki so ugotovili, da jim v primeru pljuvanja poslancev policija nič ne more in so si med seboj pošiljali celo navodila, kako je treba pljuvati. In policija, ki varuje poslance, najprej tudi ni ukrepala.
Med poslanci je zaradi tega precej zavrelo. Še posebej med popljuvanimi. Zahtevali so spremembo ureditve. Ocenili so, da to, da jim lahko, ko pridejo iz parlamenta, kdorkoli pljune v obraz, ne sodi v ustavno varovano svobodo izražanja o oblasti.
Kje so meje pri kritiki oblasti, pa ni povsem jasno, in veliko razburjenja med politiki in v medijih je, ker bi spremembe lahko prizadele posebne protestnike: politkolesarje, ki sta se jim Tanja Fajon in Marjan Šarec čisto osebno pridružila. Zaradi tega si policisti in tožilci, kot sem že opozoril, ne upajo veliko ukrepati. Za levimi protestniki so pomembni politiki. Velika moč. Branijo pa jih najboljši odvetniki. Tudi odvetniška družba Čeferin. Zmagujejo na ustavnem sodišču. Kjer je tudi Čeferin.
Politični aktivist za Tarčo strokovnjak
Kakšnim preobratom smo priča, nam je ta teden razkrila ekipa Tarče, ki je kot medijskega strokovnjaka pred kamero povabila kar političnega aktivista in znanega borca proti financiranju desnih medijev Domna Saviča. Politično ozadje "eksperta" so ljudem prikrili. Kot je to običajno za strankarske televizije.
Politično je Savič pred leti vplival na RTV Slovenija kot član programskega sveta, kamor so ga izvolili levo liberalni poslanci. Bil je med tistimi, ki so poskušali odstaviti direktorico televizije Ljerko Bizilj, ker ta pred zadnjimi volitvami ni bila pripravljena odstaviti odgovorne urednice Jadranke Rebernik.
Obvladovanje medijev je pred volitvami pomembno. Prihodnje leto bo pri nas cel kup volitev. Zaradi tega je spet skrajno vroče. Sploh pri denarju.
Ko jim je spodletela odstavitev Biziljeve, je Savič teatralno odstopil kot programski svetnik. Skupaj s predsednikom Miranom Zupaničem in znanim komikom Sašom Hribarjem, ki je sodeloval v igri politične menjave urednice "za naše".
Več lahko preberete tu: "Ljerka Bizilj: "Ne morem. Ni v skladu z zakonodajo. Ne gre."
Že kar komično je bilo, ker so v Tarči ta teden povrhu prikrili popoln preobrat v argumentaciji Saviča, zakaj se ne sme financirati posameznih medijev. Do spremembe pri Savičevi argumentaciji je prišlo po spremembi oblasti in zaradi nje.
Zaradi Savičeve kampanje je Marjan Šarec, ko je še vladal, napisal znameniti poziv državnim podjetjem, naj premislijo o financiranju posameznih medijev. Šlo je, seveda, za desne medije. Razlog, ki ga je takrat navajal Savič, zakaj ustaviti financiranje, je bil spodbujanje sovražnega govora v teh medijih. To se ne sme financirati z denarjem državnih podjetij, je bila razlaga.
Te argumentacije ta teden v Tarči nismo slišali. V tokratni tarči smo slišali le, da se ne sme financirati majhnih in menda nepomembnih desnih medijev, ki jih nihče ne bere. Nenadoma ne gre več za sovražni govor. Razlog za preobrat v argumentaciji pa je preprost. Po odstopu Šarca smo bili priča očitnim primerom sovražnega govora in medijem, ki to spodbujajo. To je, recimo, tak jasen primer:
V državi so protestnike s takšnimi sporočili propagirali in jih predstavljali kot pomembno zgodbo v državi številni aktivistični mediji. Pri zasebnih to niti ni težava. Če lastniki to plačajo, so lahko pristranski. Sam nisem kot Savič zagovornik omejitev zasebnih medijev. Sploh če prispevajo k pluralnosti.
Drugače pa je pri tistih, ki so državni, ki jih vsi plačujemo.
Med glasnimi vsakotedenskimi promotorji petkovih protestnikov in tudi njihovih pozivov k smrti je bila javna RTVS. In državna tiskovna agencija STA. Ki ju plačujemo vsi državljani.
Na TVS so šli celo še korak naprej. Zgodilo se je, ko so se protesti ob petkih sprevrgli v povsem nasilen protest v četrtek, na katerem je z razbitim obrazom na kliničnem centru končal fotoreporter. Takrat so na javni RTV organizatorju nasilja, sicer pomembnemu obrazu protestov ob petkih, Anisu Ličini, ponudili možnost, da se javno opraviči za nasilje. Za nasilje protivladnih protestnikov je okrivil vlado. Kot to ves čas počne leva opozicija.
Ličina pa je hkrati razkril zanimivo povezavo protestov z javno televizijo. Na vprašanje novinarja Tednika, zakaj so protestniki pretepali tudi novinarske ekipe, je Ličina odgovoril: "Jaz predlagam, če bi bil novinar, maš pač neki brezrokavnik, karkoli, označeno RTV in se hitro izogneš."
Potem lahko ugotovite, zakaj ne tepejo novinarjev RTV. Ker so njihovi. Več o tem lahko preberete tukaj:
V Tarči ta teden smo poslušali aktivista Saviča, da je zloraba oblasti Janeza Janše, če državna podjetja oglašujejo v medijih, ki so naklonjeni desnici. A proti podobnemu financiranju teh medijev je bil že v času vlade Marjana Šarca, ko Janša ni vladal. In takrat to očitno ni bila takšna zloraba oblasti.
Pripeljali pa so v Tarčo celo šefa računskega sodišča Tomaža Vesela, ki je ekonomsko utemeljeval, da se podpora v teh primerih ekonomsko ne splača. Za čas vlade Marjana Šarca, ko so podjetja tudi oglaševala v teh bolj desnih medijih, ga niso nič vprašali.
Kdo dobi največ denarja? TVS in STA.
V dodatno luč te dileme financiranja in svobode govora postavi, če vemo, da naša zakonodaja omogoča kazenske pregone zaradi besed. Svoboda govora ni brez meja. Na sodišču že dolgo poteka kazenski postopek, ki sta ga sprožili Mojca Pašek Šetinc in Eugenija Carl proti Janezu Janši, ki ju je zaradi pristranskega poročanja označil za odsluženi Kučanovi prostitutki. Janša je kot opozicijski voditelj kritiziral ravnanje urednikov in novinarjev državne televizije, na katero ima oblast vpliv. In ta vpliv z javnim denarjem, v neznansko večji vsotah, kot jih dobijo majhni portali, tudi uporabi.
Političnega aktivista Saviča nam, denimo, ponuja kot medijskega eksperta. Kdo to vodi, tudi vemo. S pučem je oblast v nadzornem svetu RTVS ravno prevzel Danilo Tomšič, zastopnik SD, ki je bi prej direktor na državnem Telekomu, programski svet pa od odstopa Saviča, Hribarja in Zupaniča vodi Ciril Baškovič, ki je tudi iz kvote SD.
V medijih v preteklosti ni bilo obsežnih člankov, da je sodni spor Paškove in Carlove napad na svobodo govora, ureditev, ki takšne spore omogoča, pa vrnitev v diktaturo. Večina medijev je, obratno, precej podpirala novinarki in kritizirala Janšo, ki ju je, ko je bil še v opoziciji, označil za Kučanovi prostitutki. Obsežno so poročali, ko sta novinarki na sodiščih zmagovali ali ko se je tam kaj zapletalo.
Zalomilo pa se je na vrhovnem sodišču, ki je zavarovalo svobodo govora in odločilo v prid opozicijskega voditelja, da lahko tudi kritizira javno televizijo in urednike in novinarje tam.
Odločitev niti ni bila presenetljiva. Pravniki v tujini so jo precej enoglasno napovedovali:
Po dogajanju te dni bi v šali lahko rekli, da smo ob Novi24TV, ki je naklonjena desnici, dobili še StaroRTV, ki je podrejena levici, to je skupini strank, ki jo vodijo nekoč zaposleni na RTVS. SD vodi Tanja Fajon. LMŠ Marjan Šarec. V Levici imajo v vrhu Violeto Tomič. Te stranke pa hkrati s svojimi zastopniki vodijo RTVS. Programski svet vodi zastopnik SD Baškovič. Nadzorni svet zastopnik SD Tomšič.
To je neodvisnost medijev po slovensko. Obrača pa StaraRTV takšne vsote denarja, da je tisto, o čemer so govorili na Tarči in kar ima Nova24TV, povsem smešno in nepomembno. O sebi niso nič.
"Neodvisnost" RTV SLO je podobna konceptu vladavine prava, ko je že spet še pred začetkom sojenja zastaral del kaznivih dejanj proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviču, ki je eden od najpomembnejših levo liberalnih politikov.
Dokazi za ta sodni postopek (pa tudi za primer farmacevtka), ki so jih kriminalisti pridobili s tajnim snemanjem telefonskih pogovorov, so bili že pred časom uničeni, ker je tožilka Blanka Žgajnar "zamudila" dvoletni zakonski rok, do katerega bi morala sporočiti, da bo pričela kazenske postopke. To je bilo nenavadno. Kot je nenavadno, da je mama tožilke Žgajnarjeve Katjuša Bašič, ki je nekdanja kriminalistka, dolgo vodila Združenje za moč. Drugi največji financer tega društva ob državi pa je ljubljanska občina, ki jo vodi Zoran Janković.
Da je rok zamujen, je tožilko opozorila sodnica Mojca Kocijančič, sicer žena nekdanjega pravosodnega ministra v vladah LDS Aleša Zalarja. Kocijančičeva, ko je del kaznivih dejanj že zastaral, zdaj sklicuje (prvo) sodno obravnavo proti Jankoviću.
In to na sodišču, ki ga vodi sodnik Marjan Pogačnik, ki je imel v preteklosti zamrznjen sodniški mandat, ker je kot funkcionar delal v vladi. Levo liberalni. LDS.
Povsem nepristransko sojenje. Povsod sami naši. Za vsak slučaj pa še kak medijski ekspert Savič zraven.
117