termometer

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
termometer
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
termometer
Tako kot večina drugih zelišč je lahko tudi rožmarin redni spremljevalec vaše kuhinje. A namesto da bi pri kuhanju uporabljali posušenega, si lahko sami vzgojite svežega.
Rožmarin, ki izvira iz Sredozemlja, je od pol metra do dva metra velik grm. Rad ima sončno in toplo lego ter peščeno zemljo, bogato s humusom. Grm ima iglicam podobne odebeljene lističe, ki so na zgornjem delu temnozeleni, na spodnjem pa zelenosivi. Rožmarin je nekoliko grenkega in trpkega okusa in ima prijeten, a aromatičen vonj.
Znan je predvsem po uporabi v kuhinji. Užitni so tako cvetovi kot listki, ki jih jedem, kot so pečeno meso, krompir in paradižnikove omake, v manjših količinah pa tudi ribje jedi, dodajamo sveže ali posušene.
Čeprav pri sušenju ne izgubi svoje arome, je tako kot vsa preostala zelišča veliko bolj okusen in aromatičen svež. A brez nič ni nič, zato ob poletnem potepanju po hrvaških otokih, namesto da bi z grmička rožmarina poščipali le vršičke, vzemite raje celo vejico. To koristno rastlino namreč zaradi možnosti pozebe gojimo tudi v plastičnih oziroma glinenih lončkih, ki jih pozimi prenesemo na svetel in topel kraj.
Z zdrave rastline odrežemo okoli pet centimetrov dolg mlad vršiček (vejico), ki mu s spodnje polovice odstranimo iglice, in steblo namočimo v koreninski hormon. Nato potaknjenec posadimo v posodo z dobro odcedno sadilno mešanico ter ga postavimo na toplo in svetlo mesto. Ves čas okoreninjenja – od dveh tednov do enega meseca – skrbimo, da je zemlja vedno vlažna. Ko se potaknjenec ukorenini, ga presadimo v samostojno posodo s premerom okoli deset centimetrov.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.