SiolNET. Dom Vrt in okolica
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Svež rožmarin čez vse leto

2

termometer

Tako kot večina drugih zelišč je lahko tudi rožmarin redni spremljevalec vaše kuhinje. A namesto da bi pri kuhanju uporabljali posušenega, si lahko sami vzgojite svežega.

Rožmarin, ki izvira iz Sredozemlja, je od pol metra do dva metra velik grm. Rad ima sončno in toplo lego ter peščeno zemljo, bogato s humusom. Grm ima iglicam podobne odebeljene lističe, ki so na zgornjem delu temnozeleni, na spodnjem pa zelenosivi. Rožmarin je nekoliko grenkega in trpkega okusa in ima prijeten, a aromatičen vonj.

Znan je predvsem po uporabi v kuhinji. Užitni so tako cvetovi kot listki, ki jih jedem, kot so pečeno meso, krompir in paradižnikove omake, v manjših količinah pa tudi ribje jedi, dodajamo sveže ali posušene.

Čeprav pri sušenju ne izgubi svoje arome, je tako kot vsa preostala zelišča veliko bolj okusen in aromatičen svež. A brez nič ni nič, zato ob poletnem potepanju po hrvaških otokih, namesto da bi z grmička rožmarina poščipali le vršičke, vzemite raje celo vejico. To koristno rastlino namreč zaradi možnosti pozebe gojimo tudi v plastičnih oziroma glinenih lončkih, ki jih pozimi prenesemo na svetel in topel kraj.

Spomladi in poleti je čas za vzgojo svoje lastne rastline Rožmarin najlažje razmnožujemo s potaknjenci. Najprimernejši čas za vzgojo svoje rastline je na začetku poletja, junija. Čeprav bodo potaknjenci korenine pognali tudi v vodi, je morda zanesljivejši in hitrejši način, če jim pomagamo s koreninskim hormonom.

Z zdrave rastline odrežemo okoli pet centimetrov dolg mlad vršiček (vejico), ki mu s spodnje polovice odstranimo iglice, in steblo namočimo v koreninski hormon. Nato potaknjenec posadimo v posodo z dobro odcedno sadilno mešanico ter ga postavimo na toplo in svetlo mesto. Ves čas okoreninjenja – od dveh tednov do enega meseca – skrbimo, da je zemlja vedno vlažna. Ko se potaknjenec ukorenini, ga presadimo v samostojno posodo s premerom okoli deset centimetrov.

Rastlina zahteva zelo malo nege Ko sta rastlina in njen koreninski sistem močna, potrebuje zelo malo nege, saj je rožmarin navajen na nekoliko bolj suho podnebje in zemljo. Obožuje veter, zračnost in svetlobo, zato lonček postavite na mesto, ki je vsaj od šest do osem ur dnevno izpostavljeno sončnim žarkom. Paziti moramo le, da se prst ne bo posušila – ta mora biti ves čas vlažna. Če rožmarin sadimo v običajno prst, ji za večjo zračnost primešamo nekaj stiropornih zrnc.

Prezimovanje Oktobra oziroma novembra, ko se temperature zunaj približajo ničli, moramo zelišče prenesti v toplejši prostor, kjer bo preživelo mrzlo zimo – to je lahko neogrevan zimski vrt, kjer je okoli deset stopinj, ali pa svetlo in hladno stopnišče. Pri prezimovanju rožmarina toplota pravzaprav ni ključnega pomena, saj bo preživel tudi na prostem. Pomembno je, da ga med zmrzaljo ne zalivate, da korenine ne zmrznejo, da ga spomladi obrežete in da mu zagotovite vsaj šest ur svetlobe. Prostor, kjer rastline prezimujejo lahko zračimo, a pazimo na prepih. Ob previsoki temperaturi v prostoru bo odvrgel iglice, zaradi česar ga moramo spomladi dobro obrezati.

Škodljivci To sredozemsko zelišče je proti boleznim in škodljivcem kar odporno. Če ima premalo zračnega prostora, bo rastlino napadla tako imenovana praškasta plesen, ki oslabi tudi rast rožmarina. Znebite se je tako, da rožmarin občasno popršite z mešanico jedilne sode, tekočega mila in vode.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin