Vrt
Nedelja, 5. 4. 2026, 18.38
1 teden, 1 dan
Urejanje vrta: katere vrtnine saditi skupaj in katere ne?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,79
Sajenje rastlin skupaj (t. i. dobri in slabi sosedi) je zelo pomembno za zdravje vrta. Nekatere rastline si pomagajo (odganjajo škodljivce, izboljšajo rast), druge pa se medsebojno zavirajo.
Ob urejanju gredic na vašem vrtu ni zanemarljivo, katere vrtnine posadite eno ob drugi. Večina vrtnin se sicer med seboj lepo ujame, so pa tudi takšni pari, ki nikakor ne gredo skupaj. Ker rastline v tla in v zrak izločajo določene kemikalije, si te lahko bodisi medsebojno pomagajo ali pa škodujejo, zato je to pomembno upoštevati pri razvrstitvi vrtnin na gredicah.
Sajenje rastlin skupaj (t. i. dobri in slabi sosedi) je zelo pomembno za zdravje vrta. Nekatere rastline si pomagajo (odganjajo škodljivce, izboljšajo rast), druge pa se medsebojno zavirajo. Zato vrt razdelite na štiri dele, na katerih si bodo rastline sledile v skupinah, ki ena poleg druge najbolje uspevajo. Na vsakem izmed delov določite glavno vrtnino, tej pa bodo delale družbo ostale, ki dozorijo prej ali bodo sledile glavni.
Kdo so dobri in slabi sosedi?
Vrtnin, ki so si sorodstveno blizu, ne sadimo skupaj. Tovrstne vrtnine so krompir, paradižnik in jajčevci, zelje, cvetača, brokoli ipd. Dobri sosedje (torej vrtnine, ki jih sadimo skupaj) so korenje, solata in drobnjak, zelje in nizki fižol, paradižnik in peteršilj, zelena in por, nizek fižol, rdeča pesa in šetraj, korenje in por, paradižnik in zelena, solata, kolerabica in redkev, koper in kumare. Slabi sosedje pa so krompir in paradižnik, nizek fižol in čebula, zelje in čebula, zelje in paradižnik, solata in peteršilj, grah in fižol, krompir in sončnice ipd.
Na gredici je ključno, da mešate različne družine rastlin (ne sadimo vedno sorodnih skupaj), dodajate zelišča (bazilika, ognjič) za zaščito ter kolobarite vsako leto (menjajte mesto rastlin).
Nekatere vrtnine so splošno prijateljske z vsemi drugimi. Ena izmed takih je špinača, ki izloča v tla posebne snovi, ki ugodno vplivajo na rast drugih vrtnin, podobno pa učinkuje tudi luštrek. Vmesni posevki so kreša, redkvica, solatnice in dišavnice, ki hitro dorastejo in jih rabimo sproti, zato jih lahko sadimo med glavne vrtnine. Nekatere kombinacije so dobre tudi kot preventiva pred boleznimi in škodljivci. Mešana setev čebule in korenčka bo prepodila škodljive muhe, bob bo odganjal voluharje, koper pa privablja koristne žuželke. Če boste eno ob drugi posadili koruzo, fižol in buče, bo koruza lahko nudila oporo fižolu, fižol obogati zemljo z dušikom, buče pa pokrijejo tla in tako nastaja manj plevela.
Lastnosti vrtnin za različne kombinacije
Pri kombiniranju vrtnin lahko upoštevamo različne lastnosti. Velikost je že ena takšnih, razporejamo pa jih po načelu višje–nižje. Dve visoki vrtnini se medsebojno ovirata in tekmujeta za svetlobo, slabša zračnost pa ustvari idealne pogoje za razvoj škodljivih glivičnih bolezni. Zelo pomembna lastnost je tudi poraba gnojil. Čebuli ustrezajo slabše preskrbljena tla, zato je ne sadimo skupaj s požrešnimi vrtninami, ki potrebujejo večje odmerke hranil. Tudi grah in fižol, ki rabita dušik iz zraka in ga vežeta v tla, zanjo nista primerna soseda.
Bazilika izboljšuje okus paradižnika.
Kombiniranje dišavnic in vrtnin
Nekatere dišavnice izboljšujejo okus posameznih vrtnin, zato jih je priporočljivo saditi skupaj. Tako na primer bazilika izboljšuje okus paradižnika tako v kuhinji kot na vrtu. Podobno velja tudi za šetraj, ki oplemeniti okus fižola in solatnic, kamilica okus čebule in zelja, kumina pa krompirja, zato so to dobri sosedi. Nekatere dišavnice privabljajo tudi koristne žuželke, tako pride do boljše oprašitve vrtnin in s tem tudi večjega pridelka. Dobre kombinacije dišavnic in vrtnin so na primer paradižnik in bazilika, peteršilj in drobnjak, ognjič se dobro kombinira s skoraj vsemi vrtninami, ter timijan in rožmarin. Meta, na drugi strani, je zelo agresivna rastlina in jo vedno sadimo posebej v lonec.
