Petek, 29. 5. 2026, 20.07
2 tedna, 2 dneva
Ta preprosta vadba lahko pomaga pri paničnih napadih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,19
Nova raziskava kaže, da bi lahko kratki, a zelo intenzivni intervali vadbe pomagali ljudem s panično motnjo bolj učinkovito kot nekatere tehnike sproščanja. Gre za obliko vadbe, ki z namernim dvigom srčnega utripa pomaga možganom prepoznati, da telesni občutki, kot je razbijanje srca ali težko dihanje, niso nujno nevarni.
Študija, objavljena v strokovni reviji Frontiers in Psychiatry, je pokazala, da je 12-tedenski program kratkih sprintov pomembno zmanjšal resnost paničnih simptomov in izboljšal sposobnost obvladovanja telesnih odzivov na stres.
Pri panični motnji težava pogosto namreč ni sam strah, temveč strah pred telesnimi občutki strahu. V terapiji se to imenuje interoceptivna izpostavljenost, pri kateri se posamezniki varno izpostavljajo občutkom, ki jih sicer sprožajo panični napadi, kot je hitro bitje srca ali vrtoglavica.
Namesto umetnih vaj, kot je namerno pospešeno dihanje ali vrtenje, nova metoda uporablja naravne fizične dražljaje, ki jih povzroči intenzivna vadba. S tem se telo in možgani učijo, da ti občutki sami po sebi niso nevarni, poroča Psychology Today.
Sprinti v raziskavi prehiteli tehnike sproščanja
V raziskavi so primerjali skupino, ki je izvajala 30-sekundne intervale sprinta, s skupino, ki je trenirala tehnike sproščanja. Pri obeh skupinah se je stanje izboljšalo, vendar so bili rezultati pri intenzivni vadbi opazno boljši.
Pri udeležencih, ki so izvajali program s sprinti, so opazili manj paničnih napadov, nižjo stopnjo tesnobe in boljše razpoloženje. Poleg tega so poročali, da jim je takšna oblika vadbe bolj zanimiva in da jo lažje vzdržujejo na dolgi rok.
Program temelji na ponavljajočih se kratkih intervalih visoke intenzivnosti, ki sprožijo telesne odzive, podobne paničnemu napadu, nato pa omogočijo njihovo varno umiritev. Vadba je potekala trikrat tedensko.
Vsaka vadba se začne z lahkotnim ogrevanjem, sledi več 30-sekundnih sprintov, med katerimi so daljši odmori počasne hoje, na koncu pa umirjanje telesa in spremljanje srčnega utripa, ki se vrača v običajni ritem.
Vadba pomaga možganom
Ključni učinek te metode je učenje možganov, da pospešen srčni utrip in težko dihanje nista znak nevarnosti, temveč normalen odziv telesa. S ponavljanjem teh izkušenj se zmanjša občutljivost na telesne signale, ki sicer sprožijo panične napade.
Kot poudarja Psychology Today, gre za preprosto, nizkocenovno metodo, ki lahko dopolni obstoječe pristope zdravljenja anksioznih motenj in depresije, saj posamezniku pomaga ponovno pridobiti občutek nadzora nad lastnim telesom.
Ob tem je pomembno opozoriti, da intenzivna vadba ni primerna za vse. Ljudje z zdravstvenimi težavami ali daljšim obdobjem neaktivnosti naj se pred začetkom takšnega programa posvetujejo z zdravnikom, saj lahko sprva povzroči povečano tesnobo.
Preberite tudi:
