SiolNET. Dom Vrt in okolica
0,30

termometer

  • Messenger
  • Messenger
SVETOVNI DAN ČEBEL

Poslikava panjskih končnic je slovenska posebnost #video

0,30

termometer

Danes praznujemo svetovni dan čebel. V Sloveniji čebelarstvo velja za pomembno tradicijo, ki pa je v marsikaterem pogledu posebna, saj je tesno povezana z obliko ljudskega ustvarjanja in ohranjanja kulturne dediščine.

Urbani čebelar Novice Urbano čebelarjenje: Ljubljanski med je brezhiben #intervju #foto

Poslikava panjskih končnic velja za avtohtono obliko umetniškega ustvarjanja na naših tleh, hkrati pa je postala ena izmed najbolj prepoznavnih oblik priljubljenega likovnega izražanja na Slovenskem, pojasnjuje Bojana Rogelj Škafar, muzejska svetnica in kustosinja za zbirke ljudske likovne umetnosti v Slovenskem etnografskem muzeju.

Anton Janša je bil prvi slovenski čebelar. Anton Janša je bil prvi slovenski čebelar. Foto: STA Obeleževanje pomena čebel gre pripisati prav Sloveniji. Idejo za svetovni dan čebel je dobil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. 20. maj pa ni naključno izbran datum - na ta dan leta 1734 se je namreč rodil prvi slovenski učitelj čebelarstva in akademski slikar Anton Janša, ki je ravno tako imel pomembno vlogo pri razvoju poslikave panjskih končnic.

Podobe varovale čebelje družine pred uroki

Posebnost slovenskega čebelarstva so poslikane končnice, imenovane tudi skočnice, čelnice, čevnice in dovži. "Oblikovane so iz lesenih deščic, največkrat iz mehkih vrst lesa, visokih do 15 centimetrov," pojasnjuje Škafarjeva.  

Poslikava prvih panjskih končnic sega v 18. stoletje. Najprej so jih barvali na Gorenjskem, Dolenjskem in slovenskem Koroškem, od tam pa se je umetnost barvanja razširila še na preostale dele države. Največji likovni razcvet so končnice doživele med letom 1820 in 1880. 

Kot navaja Petra Bole iz Čebelarskega muzeja v Radovljici, so bili začetki poslikave končnic zagotovo "apotropaičnega značaja, saj so čebelarji verovali, da naslikane podobe varujejo čebelje družine pred uroki in nesrečami". 

Vsebina upodobitev na končnicah je čebelarska, nabožna, poučna, pogosto pa tudi humoristična in satirična. Vsebina upodobitev na končnicah je čebelarska, nabožna, poučna, pogosto pa tudi humoristična in satirična. Foto: Siol.net

"V preteklosti so za poslikavo uporabljali oljne barve zemeljskih tonov, tem pa so primešali tudi domače laneno olje. Doma pridobljene barve so omogočale dolgotrajno obstojnost poslikav," razlaga Škafer in dodaja, da so bile te v primerjavi z industrijskimi barvami, ki so jih začeli uporabljati ob koncu 19. stoletja, veliko bolj odporne proti neugodnim vremenskim razmeram.

"Nekateri še danes uporabljajo tehniko poslikave z doma pripravljenimi oljnimi barvami, pri čemer osnova izdelave ostaja enaka." Kot pojasnjuje kustosinja, postopek priprave končnice vključuje dobro zglajeno deščico iz suhega lesa, ki se jo najprej pobarva z oljno barvo, ki je obenem barvno ozadje podobe.

Panjske končnice Foto: Siol.net

"Ko se deščica posuši, sledi ustvarjanje obrisa motiva, ki si ga lahko slikar naredi ali prostoročno ali s šablono, tako da izdela motiv z zdrobljenim ogljem, ki ga prenese prek papirja z luknjičasto risbo." Sledita poslikava posameznih delov ploskev z barvami in slikanje obrisov s čopičem.

Prevladujejo posvetni motivi

Ikonografijo panjskih končnic opredeljujejo nabožni in posvetni motivi. Pri ljudskih motivih so "značilni upodobitve poklicev, vsakdanjega dela in življenja, živali, eksotični prizori, nenavadni dogodki, vojaški in lovski motivi, živali v človeških vlogah, pogosto pa je tudi satirično smešenje ženskih lastnosti", razlaga Škafarjeva. 

panjske končnice Foto: Siol.net

Med verskimi motivi prevladujejo predvsem svetniki, svetniške legende in prizori iz Svetega pisma. "Med bolj priljubljenimi so Marija kot vsesplošna zavetnica, sv. Florjan, Job ter dvoboj med Pegamom in Lambergerjem." 

Današnje končnice dobivajo novo vlogo

Kot pojasnjuje Boletova, so nekoč končnice slikali poznobaročni in postbaročni podeželski slikarji, polkvalificirani kmečki podobarji, ki so izdelovali tudi slike na steklo, poslikavali pohištvo in hišna pročelja, ter popolni samouki, ki so nespretno posnemali slikarje in podobarje.

Končnice so bile izdelane po motivih, predlogih ali lastnih zamislih. Močan vpliv na tematiko in izbiro poslikave so imeli naročniki oziroma kupci. Kot pravi kustosinja Škafarjeva, je bil predpogoj za razvoj poslikavanja panjskih končnic poznavanje slikarskih tehnik in pravilnega postopka priprave barv, kar je posledično postalo osnova za razvoj posebnega slikarskega sloga. "Sodobni slikarji poskušajo slediti tradicionalnim vzorom tako tehnike kot motivov." 

panjske končnice Foto: STA

Tako kot med slikarji je tudi med čebelarji od konca 20. stoletja začela naraščati želja po uporabi tradicionalnih tehnik slikanja zaradi uporabe do narave prijaznih barv, njihove večje obstojnosti in vrednotenja tradicionalnih motivov. 

Čebelarji cenijo kulturno dediščino

Poslikava panjskih končnic je imela izjemno funkcionalno vlogo, saj so lahko ljudje na tovrsten način med seboj razločevali čebelnjake in ne nazadnje lastništvo nad panji. Imele pa so tudi praktičen namen, saj čebele znajo ločevati barve in so tako lažje prepoznale svoj panj.

Čeprav je poslikava deščic v začetku 20. stoletja začela počasi izumirati, je tradicija slikanja postala pomemben del kulturne dediščine, iz katerega so se razvili tudi novi slikarski slogi.

Boletova meni, da poslikane panjske končnice ponujajo intimen vpogled v življenje ljudi. "Bogata motivika poslikav na končnicah dokumentira, kako je takratni človek razmišljal in čustvoval."

Čebelnjak prvega slovenskega čebelarja Antona Janše Čebelnjak prvega slovenskega čebelarja Antona Janše Foto: STA

"Njihova vsebina je prepletena z zgodovino, legendami, domišljijo, človekovim vsakdanom in ljudskim izročilom. Je pomemben dokaz naše preteklosti, ki kar sam od sebe ponuja možnost raziskovanja zgodovinarjem, etnologom, sociologom, psihologom in še komu, ki lahko prek naslikanih podob izlušči podobo časa, v katerem so nastale," pojasnjuje.

"Sprejemanje tovrstne oblike slikarstva je nastalo v luči spoštovanja in odnosa do slik ter njihovega pomena v zavesti kmečkega življenja in drugega podeželskega prebivalstva, za katerega končnice niso bile le lepe in zanimive, temveč tudi koristne," pravi Škafarjeva ter dodaja, da se današnji slikarji s to zvrstjo slikarstva ukvarjajo iz spoštovanja in ohranjanja slovenske avtohtone dediščine. 

Tako je videti moderen čebelnjak. Tako je videti moderen čebelnjak. Foto: Siol.net

Čeprav imajo danes panjske končnice le še simboličen pomen, pa reprodukcija najbolj znanih motivov postaja vedno bolj priljubljeno darilo ali okras. V današnjih časih redkokdaj vidimo poslikane končnice, saj se je pri modernih panjih razvila navada barvanja v različne barve.

Bolj kot pri drugih ljudeh je zelo močna zavest o kulturni dediščini čebelarstva prisotna med čebelarji, čeprav so panjske končnice poznane verjetno vsem Slovencem, ki pa se morda niti ne zavedajo njihove posebnosti. Te so namreč značilne prav za naše območje, sklene Boletova. 

Čebele v etnografskem muzeju Dom Kranjska čebela je druga najbolj razširjena čebelja vrsta na svetu #video

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin