termometer

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
termometer
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
termometer
Da bo česen lepo uspeval, je pomembno, kako in kakšnega ga sadimo.
Ko imamo gredice pripravljene za setev, glavice česna najprej razdelimo na stroke. Te lahko pripravite že prej, a ne prej kot 12 dni pred sajenjem, saj lahko stroki dehidrirajo ali pa začno celo poganjati, posledica pa je zmanjšanje pridelka.
Česen sadite z okoli desetcentimetrskim razmikom tako v vrstici kot v vrsti. Zakaj? Pri večjih medvrstnih razdaljah se lahko namreč pojavi več plevela, ki lahko brez nege "zaduši" česen. Globina sajenja česna je od dva do pet centimetrov pod površino, odvisno od velikosti česna.
Pomembna je tudi prava izbira strokov, saj morajo biti ti zdravi, celi, veliki in čvrsti. Bogato letino si boste zagotovili, če boste uporabili le zunanje, močnejše in lepše stroke česna. Posebno pozornost morate nameniti steblu stroka (ploščati del), saj bo,če je poškodovan, zraslo manj korenin, kar posledično pomeni manjši pridelek.
Česen lahko sadimo spomladi (april, maj) ali pa jeseni (oktober, november). Optimalen čas sajenja jeseni je od štiri do šest tednov pred zamrznitvijo tal, spomladi pa takrat, ko temperatura zemlje doseže okoli 15 stopinj Celzija. Pri spomladanskem sajenju česna dobimo nekoliko manjši pridelek kot pri jesenskem, pri katerem je priporočljivo tudi prekrivanje tal (mulčenje).
Načeloma česna, če je padavin dovolj – razen po sajenju, ko mora biti zalivanje zaradi zagotovitve dobrega razvoja koreninskega sistema obilno –, ni treba dodatno zalivati. Če ga že moramo zalivati, ga zalivamo zjutraj ali dopoldne, tako da se do večera listi osušijo – s tem zmanjšamo možnost okužbe listov.
Tudi gnojenje, če želimo imeti čim bolj naraven pridelek, ni potrebno. Če želite, lahko gredico pred sajenjem pognojite s fosfornimi in kalijevimi gnojili, med rastjo pa z dušikovim gnojilom. Gnojenje s hlevskim gnojem ni priporočljivo, saj lahko povzroči gnitje strokov. Če boste z gnojenjem pretiravali, boste imeli na koncu obilen pridelek listja in zelo majhne glavice.
Med najpogostejšimi škodljivci česna so poleg česnove muhe porova zavrtalka, tripsi, nematode in pršice. Česen velikokrat napade tudi gniloba, ki jo preprečimo s širokim kolobarjem, zdravim semenom in zmernim zalivanje. Medtem ko za večji in lepši pridelek priporočajo, da na isto gredo česna, pora, čebule ali šalotke ne posadite vsaj štiri leta, pa je na gredo za temi vrtninami priporočljivo posaditi solato ali paradižnik.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.