SiolNET. Dom Oprema in dekor
0,98

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Center ponovne uporabe: večino stvari, ki končajo v smeteh, bi lahko znova uporabili

0,98

termometer

Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Kaj imajo skupnega pozabljeno sadje v hladilniku, razmajana pručka ali pokvarjena lončena luč in rabljen kavč? Odgovor na to ponujajo v Centru ponovne uporabe v Ljubljani, kjer se ob spodbujanju k ponovni uporabi predmetov po novem usmerjajo tudi k problematiki zavržene hrane.

V prostorih Centra ponovne uporabe (CPU) v Ljubljani na Povšetovi 4, ki se ukvarja s ponovno uporabo praktično vseh elementov našega vsakdanjika, od oblek do pohištva, s ciljem zmanjševanja odpadkov, po novem vsako jutri diši po projini beli kavi in polenti, nemalokrat pa tudi po kakšnem pecivu. Oboje nastaja v Babičini izbi, kot so poimenovali programski in fizični del prodajalne, posvečene problematiki zavržene hrane.

Med odpadki je v zadnjih letih pri nas vse več hrane. Po zadnjih podatkih v Sloveniji zavržemo več kot 150 tisoč ton hrane na leto, kar je na prebivalca približno 73 kilogramov. Ob zavedanju o stanju, predvsem pa s ciljem ozaveščanja in ob tem spreminjanja navad, v CPU organizirajo delavnice s to tematiko.

Udeleženci programa Babičine izbe se ob prek elektronske pošte dogovorjenem terminu na Povšetovi oglasijo s svojimi ostanki hrane, kjer jih skupaj s Tatjano Danijel uporabijo za pripravo določene jedi. Udeleženci programa Babičine izbe se ob prek elektronske pošte dogovorjenem terminu na Povšetovi oglasijo s svojimi ostanki hrane, kjer jih skupaj s Tatjano Danijel uporabijo za pripravo določene jedi. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Kaj storiti, da hrana ne postane odpadek?

"Ob vseh preostalih tokovih odpadkov, ki jih s svojim delovanjem obravnavamo, med njimi so oblačila, gospodinjski aparati, porcelan, lesni izdelki, elektronske naprave in pohištvo, smo zdaj vključili še hrano. Prek delavnic želimo ljudi naučiti, kako lahko ostanke hrane, pozabljene sestavine glede na njihovo stanje uporabijo v nadaljnji prehrani, da te tako ne bodo postale odpadek, kar je sicer v Sloveniji velika težava," pojasnjuje direktorica CPU Marinka Vovk. "Ob vseh preostalih tokovih odpadkov, ki jih s svojim delovanjem obravnavamo, kot so to oblačila, gospodinjski aparati, porcelan, lesni izdelki, elektronske naprave in pohištvo, smo zdaj vključili še hrano, ki je v Sloveniji kot odpadek velika težava," pojasnjuje direktorica CPU Marinka Vovk. "Ob vseh preostalih tokovih odpadkov, ki jih s svojim delovanjem obravnavamo, kot so to oblačila, gospodinjski aparati, porcelan, lesni izdelki, elektronske naprave in pohištvo, smo zdaj vključili še hrano, ki je v Sloveniji kot odpadek velika težava," pojasnjuje direktorica CPU Marinka Vovk. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Udeleženci programa Babičine izbe se ob dogovorjenem terminu na Povšetovi oglasijo s svojimi presežki hrane, kjer skupaj s Tatjano Danijel te uporabijo v določeni jedi. Do zdaj so se največkrat ukvarjali s suhim kruhom, iz katerega je mogoče narediti drobtine, kruhove cmoke, popečene kocke in rezine, samo nekatere od možnosti našteje babičina kuharica. Ob tem se zaradi poudarjanja pomena samooskrbe seznanjajo tudi o lokalnih pridelovalcih.

V okviru Babičine izbe tako organizirajo različne tematske delavnice, na katerih udeleženci in udeleženke spoznavajo različne možnosti uporabe presežkov hrane. Ena od nedavnih je bila posvečena pozabljenemu sadju v hladilniki, iz katerega so skupaj z udeleženci naredili presno torto.

Ste morda pozabili na avokado in banane?

Nič zato, bi vam odgovorila Tatjana Danijel iz Babičine izbe, ob tem pa takoj navrgla nekaj idej, kako vse je mogoče okusno uporabiti tudi prezelo sadje. Ob tem vas bo na delavnici, ki jih organizirajo v ljubljanskem Centru ponovne uporabe, vprašala, kaj največkrat ostaja v vašem hladilniku in mogoče celo velikokrat neporabljeno pristane v smeteh. Ena od nedavnih delavnic v Babičini izbi je bila posvečena pozabljenemu sadju v hladilniku, na kateri je bilo mogoče spremljati nastanek presne torte iz avokada, banan in jagod. Ob tej sladici pa je bilo mogoče poskusiti tudi bananin kruh, ki ga je prav tako mogoče naresti iz že zelo zrele, če ne celo prezrele banane. Ena od nedavnih delavnic v Babičini izbi je bila posvečena pozabljenemu sadju v hladilniku, na kateri je bilo mogoče spremljati nastanek presne torte iz avokada, banan in jagod. Ob tej sladici pa je bilo mogoče poskusiti tudi bananin kruh, ki ga je prav tako mogoče naresti iz že zelo zrele, če ne celo prezrele banane. Foto: Vid Ponikvar

S ciljem, da hrana ne postane odpadek, bodo tako redno organizirali različne kuharske tematske delavnice, tem se ob prijavljenih pridružijo tudi tisti, ki so se v tistem trenutku znašli v prodajani ponovne uporabe. V tem duhu se je odvila tudi delavnica, posvečena sadju, na kateri je bilo mogoče poskusiti krasen bananin kruh in osvežilno presno torto z avokadom ter jagodami. Med okušanjem že narejene sladice je pred očmi pričujočih Tatjana Danijel pripravila še nove torte, vprašanj prisotnih ni manjkalo, med nepoznanimi pa se je ob tem razvil še širši pogovor.

Učinkov takšnih srečanj je tako več, od družbenih do družabnih. Za trajnejši družbeno odgovorni življenjski slog pa so prisotne v Babičini izbi opremili tudi z zapisanima receptoma omenjenih sladic. Te so ob novem znanju, ki so ga dobili prek opazovanja, tako lahko odnesli tudi domov. V prihodnje pa bodo ti in še drugi obiskovalce vedno čakali tudi v CPU.

Tatjana Danijel, babičina kuharica, ima ob presni sadni torti še številne druge ideje in predloge za pripravo najrazličnejših jedi, ki bo tako hrano zaščitila pred tem, da ni postala odpadek. Tatjana Danijel, babičina kuharica, ima ob presni sadni torti še številne druge ideje in predloge za pripravo najrazličnejših jedi, ki bo tako hrano zaščitila pred tem, da ni postala odpadek. Foto: Vid Ponikvar

Bananin kruh

Sestavine:
- 125 gramov masla,
- 100 gramov rjavega sladkorja ali jušna žlica medu, vaniljeva semena
- 2 jajci, Slasten bananin kruh. Slasten bananin kruh. Foto: Vid Ponikvar
- 4 zrele banane,
- 225 gramov moke,
- pol zavitka pecilnega praška.

Priprava:
Maslo zmešamo s sladkorjem ali medom, vanilijevimi semeni, jajcema, z vilico pretlačenimi bananami, čemur počasi dodajamo moko in pecilni prašek. Zmesi lahko dodamo še najrazličnejše dodatke, ki so morda že v redkih primerkih ostali v vaših kuhinji, pa naj bo to nekaj suhih brusnic, oreščki, pozabljen datelj ali dva in še marsikaj drugega, kar imate radi in bi moraliuporabiti.
Pečico segrejemo na od 160 do 170 stopinj Celzija. Testo vlijemo v pekač in vse skupaj pečemo približno 40 minut.

Presna torta iz avokada in sadja

Sestavine:

Osnova:
- 150 gramov mandeljevih lističev,
- 3 zvrhane jušne žlice kokosove moke,
- 4 ali več datljev, narezanih na majhne koščke,
- 1 žlica hladne vode. Presna torta po korakih: izmenjujoče plasti avokadove kreme in banan, do zaključka z jagodami, ki jih nadomesti katerokoli drugo sadje. Presna torta po korakih: izmenjujoče plasti avokadove kreme in banan, do zaključka z jagodami, ki jih nadomesti katerokoli drugo sadje. Foto: Vid Ponikvar

Nadev:
- 3 zreli avokadi,
- 5 žlic kakava v prahu,
- 4 žlice agavinega sirupa,
- nekaj kapljic limoninega soka,

- 1 čvrsta banana,
- 400 gramov jagod.

V skledi zmešamo datlje, kokosovo moko, mandeljne in hladno vodo, vse skupaj na rahlo pretlačimo z žlico. Zmes damo v pekač, z žlico jo dobro pritistnimo na dno modela. V hladnilnik jo damo, dokler se tortna osnova ne strdi, kar je približno za eno uro.

Avokado prerežemo na pol, odstranimo koščico, z žlico pa odstranimo meso, dodamo kakav v prahu, agavin sirup in limonin sok. Vse skupaj pretlačimo z vilico in premešamo, da dobimo gladko kremo.

Pekač vzamemo iz hladnilnika in po osnovi premažemo pol kreme. Po tej plasti razporedimo na kolobarje narezane banane, ki jih nato prekrijemo s preostalo kremo, na vrhu pa čez to položimo narezane jagode. Položimo jo v hladilnik, da se dobro ohladi, kar naj bo vsaj za eno uro ali celo čez noč.

V Babičini izbi v ljubljanskem CPU vas bodo čakali različni recepti. V Babičini izbi v ljubljanskem CPU vas bodo čakali različni recepti. Foto: Vid Ponikvar

Naredi sam in v sodelovanju

Praktično izkušnjo, neposredno vključenost, spoznavanje veščin prek sodelovanja, ki nato vodijo k načelu naredi sam, pa ob Babičini izbi že od lanskega septembra v CPU ponujajo tudi v Repair Cafeju, ki je po vzoru istoimenske verige najprej nastal v Vojniku, nato v Ljubljani.

Koncept je naslednji: v CPU med srkanjem kave in čaja ob sodelovanju z različnimi mojstri in mojstricami, pa naj bo to šivilja, mizarka, oblikovalka in kdo drug, odvisno od vrste popravila, ki ga izdelek zahteva, za uporabo znova usposobite svoj izbrani predmet.

V CPU pa lahko pridete tudi z razmajano pručko, stolom, ki potrebuje novo tekstilno preobleko, in še marsičem, kar je mogoče popraviti ali obnoviti, s tem pa predmetu podaljšati njegovo življenjsko dobo. V CPU pa lahko pridete tudi z razmajano pručko, stolom, ki potrebuje novo tekstilno preobleko, in še marsičem, kar je mogoče popraviti ali obnoviti, s tem pa predmetu podaljšati njegovo življenjsko dobo. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Učinkov delovanja Repair Cafeja, kamor se na svoje termine lahko naročite vsak zadnji četrtek v mesecu, pa je več, poudarja Marinka Vovk. Sodelovanje pri popravilu je bistveno, saj se tako posameznik neposredno, prek izkušnje, nauči nove veščine, ki jo bo naslednjič lahko samostojno uporabil. Opolnomočenje je cilj in ena od ravni tega projekta, ki posameznika spodbuja k načelu naredi sam.

Repair cafe: med srkanjem kave in čaja ob sodelovanju z različnimi mojstri in mojstricami, pa naj bo to šivilja, mizarka, oblikovalka in drugi, odvisno od vrste popravila, ki ga izdelek zahteva, za uporabo znova usposobite svoj izbrani predmet. Repair cafe: med srkanjem kave in čaja ob sodelovanju z različnimi mojstri in mojstricami, pa naj bo to šivilja, mizarka, oblikovalka in drugi, odvisno od vrste popravila, ki ga izdelek zahteva, za uporabo znova usposobite svoj izbrani predmet. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Od pručke do obešalnika

Na sodelovalno popravilo v Repair Cafe ljudje prinašajo najrazličnejše predmete našega vsakdanjika, od tapeciranih stolov, obešalnikov, okvirjev, nakita in na primer pručk. Skupaj z udeleženci osvežujejo na primer tudi pozlate predmetov in podobno.

Prav to, da določeno popravilo ali prenovo predmeta naredijo skupaj v sodelovanju z izkušenim, pa je za udeležence pomembna izkušnja, saj se ob tem učijo. Ob osvojeni veščini pa se opogumijo, da se bodo v prihodnje česa podobnega lahko lotili sami. Tako bomo namesto tega, da bi določeno stvar zavrgli, tej s svojim angažmajem podaljšali rok uporabe.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin