Sreda, 12. 9. 2018, 13.08
5 let, 7 mesecev
Zgodilo se je, česar so se mnogi bali: konec interneta, kot ga poznamo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
10
Za predlog direktive o avtorskih pravicah je glasovalo 438 poslancev, 226 pa jih je glasovalo proti predlogu.
Poslanci v Evropskem parlamentu so pravkar izglasovali sprejetje predloga nove evropske direktive o avtorskih pravicah. Predlog je imel ogromno nasprotnikov, ki so opozarjali, da bi lahko pomenil konec resnično svobodnega interneta v Evropski uniji.
Posebej kontroverzna sta 11. in 13. člen predloga. Člen 13 ponudnikom spletnih storitev (spletne strani, aplikacije, platforme) nalaga odgovornost, da začnejo uporabljati filtre, ki bi ob vsaki objavi uporabnikov preverjali, ali vsebina objave morda ne krši avtorskih pravic. Če bi se izkazalo, da jih, bi filter samodejno preprečil prikazovanje objave.
Člen 13 bi na vseh spletiščih, ki so dostopna v EU, vplival na oziroma močno omejil dostopnost fotografij, videoposnetkov, besedil, zvočnih posnetkov, objav in komentarjev na družbenih omrežjih, celo programske kode.
Številne uporabnike interneta skrbi, da bi s sprejetjem novega pravilnika o avtorskih pravicah izginile priljubljene spletne strani, kot je 9gag, ki so namenjene deljenju tako imenovanih memov (zgoraj), šal na račun spletne in širše popkulture ter povsem običajnih stvari, ki pogosto temeljijo na avtorskih fotografijah.
Člen 11 medtem predvideva uveljavitev plačila neke vrste davka na spletne povezave, ki vodijo do avtorsko zaščitenih vsebin. Če bi nekdo na svoji spletni strani delil povezavo do novice, bi bil tisti, ki jo je objavil na svojem spletišču, upravičen do denarnega nadomestila.
Evroposlanec Axel Voss, pobudnik novega predloga direktive o avtorskem pravu, uporabnikom sicer zagotavlja, da ni čisto tako. Povezave naj bi bile dovoljene, bo pa avtor vsebine lahko zahteval denarno nadomestilo, če bo nekdo skupaj s povezavo na svoji platformi delil tudi naslov vsebine. "Na spletni enciklopediji Wikipediji, ki vire med drugim navaja s povezavami, se ne bo spremenilo nič," je primer navedel Voss.
Evroposlanci, ki so med glasovanjem podprli predlog direktive, so prepričani, da je to dober znak za kreativno industrijo v Evropi. Nasprotnike direktive v Evropskem parlamentu v prvi vrsti medtem skrbi predvsem morebitno omejevanje pravic uporabnikov interneta v EU.
Kdo podpira novo direktivo in kdo ji nasprotuje
Med podporniki posodobljenega avtorskega prava v EU so predvsem glasbeniki, filmarji, pisci in drugi predstavniki medijske industrije, ki zagovarjajo stališče, da se nihče ne bi smel okoriščati na njihov račun.
Podporniki direktive o avtorskih pravicah so prepričani tudi, da je treba omejiti vpliv, ki ga imajo v EU predvsem ameriški tehnološki velikani.
Eden najbolj prepoznavnih in tudi najglasnejših podpornikov novega zakona je britanski glasbeni superzvezdnik in ustanovni član Beatlov Paul McCartney.
Največji nasprotniki nove direktive so medtem aktivisti za ohranjanje svobode interneta, ki so prepričani, da bodo spremenjena pravila kršila načela "poštene rabe" in močno omejila dostopnost informacij na spletu, ter številni vplivni računalničarji in programerji, kot sta oče svetovnega spleta Tim Berners-Lee in Jimmy Wales, ustanovitelj spletne enciklopedije Wikipedije.
Direktiva ima nasprotnike tudi med svetovno znanimi glasbeniki. Wyclef Jean, raper s Haitija, je že večkrat opozoril, da mladi glasbeniki, ki se šele prebijajo na sceno, v svojih skladbah pogosto glasbeno podlago znanih pesmi, nova evropska direktiva pa bi jim to zelo otežila in morda koga tudi odvrnila od glasbe.
Čeprav trdijo, da ji ne nasprotujejo, nova direktiva prav gotovo moti tudi tehnološke velikane, kot sta Google in Facebook. Zaradi člena 13 bodo morali na svojih platformah uvajati filtre za preverjanje morebitnih kršitev avtorskih pravic.
Kaj sledi zdaj?
Ker so evropski poslanci izglasovali predlog direktive o avtorskih pravicah na digitalnem trgu EU, se zdaj lahko začnejo pogajanja s Svetom Evrope in Evropsko komisijo, na katerih bo določeno končno besedilo direktive.
Zelo mogoče je sicer, da bodo pogajanja dolgotrajna, saj predlog direktive v trenutni obliki vsebuje več kot 200 dopolnil. Ko bodo pogajanja končana, bo Evropski parlament o končnem besedilu direktive najverjetneje januarja prihodnje leto glasoval še enkrat.
Preberite tudi:
10