Sreda, 12. 9. 2018, 13.25
5 let, 7 mesecev
Zgodovinska poteza evropskih poslancev zoper Madžarsko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,12
17
Madžarski premier Orban je v torek pred evropskimi poslanci zavrnil vse očitke, ki so navedeni v poročilu, v katerem Budimpešti očitajo kršenje evropskih vrednot.
Evropski poslanci so danes v Strasbourgu s 448 glasovi za potrdili poročilo o kršitvah temeljnih evropskih vrednot na Madžarskem, s čimer so prvič v zgodovini začeli postopek za sprožitev 7. člena pogodbe EU. Odločitev Evropskega parlamenta morajo zdaj potrditi še države članice Evropske unije.
Socialdemokrati, liberalci, Zeleni in levica so že vnaprej sporočili, da bodo poročilo predvidoma podprli, evroskeptiki naj bi bili proti. Ključno je bilo, kako se je odločila najvplivnejša desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), ki je sicer politična družina madžarskega premierja Viktorja Orbana.
Kot je v torek dejal vodja EPP Manfred Weber po burni in dolgi razpravi v skupini, je poslancem dovolil, da glasujejo po svoji vesti.
Orban zavrača očitke, Szijjarto opozarja na maščevanje promigracijskih politikov
Madžarski premier Orban je v torek pred evropskimi poslanci zavrnil vse očitke, ki so navedeni v poročilu, v katerem Budimpešti očitajo kršenje evropskih vrednot. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je danes v Budimpešti dejal, da je sprejem poročila "majhno maščevanje promigracijskih politikov".
"Madžarska in madžarski narod sta bila kaznovana, ker smo pokazali, da migracije niso potrebne in da jih je mogoče zaustaviti," je dejal vodja madžarske diplomacije in dodal, da je rezultat glasovanja "sleparski". Kot je poudaril, bi morali glasove vzdržanih v skladu z evropskimi pravili šteti kot glasove proti poročilu.
Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu, ki pripadajo Evropski ljudski stranki (EPP), so danes na glasovanju v Strasbourgu večinsko zavrnili poročilo o razmerah na Madžarskem. Romana Tomc (EPP/SDS), Milan Zver (EPP/SDS), Patricija Šulin (EPP/SDS) in Lojze Peterle (EPP/NSi) so glasovali proti, Franc Bogovič (EPP/SLS) se je vzdržal.
Preostali slovenski evropski poslanci, Tanja Fajon (S&D/SD), Igor Šoltes (Zeleni) in Ivo Vajgl (Alde/DeSUS), so začetek postopka za sprožitev 7. člena pogodbe EU proti Madžarski podprli.
Napovedal je, da bo madžarska vlada proučila možnosti za nadaljnje pravne postopke. Kot je še menil, je današnja odločitev v Evropskem parlamentu pokazala, da so politiki, ki so za migracije, v Evropskem parlamentu v večini. "To smo že vedeli, a danes se je izkazalo, a so zagovorniki migracij v večini tudi znotraj Evropske ljudske stranke (EPP)," je še dejal Szijjarto.
Ob tem je napovedal, da stranka Fidesz madžarskega premierja Orbana ne bo izstopila iz EPP: "Želimo ostati v skupini, želimo jo reformirati, tako da bo v njej prevladala protimigrantska drža. V nasprotnem primeru bo po evropskih volitvah maja 2019 nastala koalicija EPP, socialdemokratov, liberalcev in Zelenih, ki bo evropsko celino preplavila z migranti."
Zapleten postopek
V primeru Madžarske bode v oči dejstvo, da Evropska komisija do zdaj še ni predlagala uporabe 7. člena, kar je storila v primeru Poljske, čeprav se kršitve na Madžarskem pojavljajo že bistveno dlje.
Proti članici se 7. člen pogodbe EU sproži, če se prepozna kršitve osnovnih vrednot Evropske unije, ki so navedene v 2. členu lizbonske pogodbe, med njimi so enakopravnost, svoboda, demokracija, vladavina prava ter spoštovanje človeške dostojanstvenosti in pravic.
Postopek po 7. členu je zapleten. Skrajni ukrep je odvzem glasovalnih pravic, za kar pa je potrebno soglasje, ki ga v primeru Poljske ni, saj je Orban že na začetku napovedal veto na takšno odločitev. V zameno lahko verjetno zdaj pričakuje podobno zagotovilo Poljske.
Končno odločitev sprejmejo članice s štiripetinsko večino
K sprožitvi prve, preventivne faze 7. člena lahko pozove tretjina članic unije, Evropski parlament z dvetretjinsko večino oddanih glasov in absolutno večino vseh poslancev ali Evropska komisija. Končno odločitev o tem, ali obstaja tveganje resnih kršitev, sprejmejo članice s štiripetinsko večino.
K sprožitvi druge, kazenske faze 7. člena lahko pozove tretjina članic ali Evropska komisija. Gre za odločanje o tem, ali v resnici obstajajo resne kršitve, ne govori se več le o tveganju. Ta del ima dve stopnji. Na prvi morajo voditelji EU najprej soglasno odločiti, da obstajajo resne kršitve.
Na drugi pa svet s kvalificirano večino, 72 odstotkov članic, ki pomenijo 65 odstotkov prebivalstva EU, odloča o odvzemu pravic, ki izhajajo iz članstva, vključno z glasovalnimi pravicami.
17