Sreda, 12. 9. 2018, 11.29
5 let, 7 mesecev
Grabar-Kitarovićeva podprla protiimigrantsko politiko Orbana in Salvinija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,71
22
Kolinda Grabar Kitarović je izjavila, da "Evropa ni imela strategije za sprejem migrantov, ki jim nihče ni pojasnil, kaj se od njih pričakuje".
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v pogovoru za avstrijski časnik Kleine Zeitung dejala, da ne more obsojati protiimigrantske politike madžarskega premierja Viktorja Orbana in italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija. Kot je poudarila, se nacionalizem v Evropi krepi zaradi zunanjih nevarnosti.
V pogovoru, ki so ga pri Kleine Zeitungu naslovili z Evropa je bila preveč sproščena in naivna, je hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović presodila, da "Evropa ni imela strategije za sprejem migrantov, ki jim nihče ni pojasnil, kaj se od njih pričakuje".
Na podlagi lastnih izkušenj med obiski v Afganistanu je dejala, da niso vsi prebežniki, ki prihajajo v Evropo, demokratično razpoloženi, hkrati pa je omenila tudi podrejeni položaj žensk v Afganistanu.
"Evropa ne more nositi bremena revščine sveta"
Novinarje je med drugim zanimalo mnenje hrvaške predsednice o protiimigrantski politiki madžarskega premierja Viktorja Orbana in italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija. Hrvaška predsednica je poudarila, da Madžarske in Italije ne more obsojati.
"Evropa ne more na svojih ramenih nositi bremena revščine vsega sveta," je dejala Grabar-Kitarovićeva. Na vprašanje, zakaj ima nacionalizem vse več privržencev v Evropi, je odgovorila, da se "družbe branijo pred zunanjimi nevarnostmi".
"Namesto da bi se posvetili razvojni politiki, smo dovolili, da 1,2 milijona ljudi pride v Evropo, predvsem mladih in močnih, medtem ko so ženske in otroci ter tisti, ki niso imeli moči, ostali v svojih domovinah," je izjavila hrvaška predsednica.
Zatrdila je, da tudi muslimani na Hrvaškem živijo v strahu. Kot je pojasnila, se je pred kratkim pogovarjala z zagrebškim muftijem Azizom Hasanovićem, ki je po njenih besedah "popolnoma utrujen zaradi prizadevanj, da bi prebežnike vključil v hrvaško muslimansko skupnost, ki je integrirana v hrvaško družbo".
Hrvaška predsednica je v pogovoru za Kleine Zeitung dejala, da tudi muslimani na Hrvaškem živijo v strahu.
Hasanović: Zakaj bi morali biti muslimani na Hrvaškem v strahu?
Hasanović je danes poudaril, da je neprijetno presenečen nad izjavami Grabar-Kitarovićeve, da muslimani na Hrvaškem živijo v strahu in da je prebežnike težko vključiti v islamsko skupnost. Poudaril je, da tovrstne izjave, če so resnične, ne prispevajo k razvoju medsebojnega zaupanja ter obenem krčijo prostor za razvoj sodelovanja v prihodnosti.
"Vprašanje vseh vprašanj je, zakaj bi morali biti muslimani na Hrvaškem, ki so jo branili in gradili s svojimi sodržavljani drugih verskih prepričanj, v strahu in ali morajo biti v strahu," je dejal Hasanović. Poudaril je, da je ljudi možno deliti samo na dobre in slabe, ne na muslimane in druge.
Med drugim je dejal, da na Hrvaškem niso opazili prebežnikov, ki bi prispeli v državo iz kakšnih drugih razlogov kot eksistencialnih. Glede na zelo dobro sodelovanje s hrvaškimi oblastmi pri integraciji beguncev Hasanović zato upa, da je bila izjava predsednice napačno povzeta in da bo kmalu zanikana.
Iz urada hrvaške predsednice so se odzvali na Hasanovićevo sporočilo in pojasnili, da predsednica nikoli ni izjavila, da so hrvaški muslimani v strahu za lastno vključenost v družbo. Poudarili so, da je Grabar-Kitarovićeva večkrat jasno izrazila svoje stališče, da je islamska skupnost popolnoma vključena v hrvaško družbo in kot takšna zgled za medversko sodelovanje.
Trdijo, da je pri novinarskem krajšanju odgovora hrvaške predsednice izpuščen ključni del, v katerem se je Grabar-Kitarovićeva sklicevala na pozive iz Velike Kladuše v BiH, v katerih so prebivalci izražali strah zaradi grožnje za varnost tamkajšnje skupnosti. Pri Kleine Zeitungu so se pozneje opravičili in priznali, da je Grabar-Kitarovićeva govorila o stanju v Veliki Kladuši.
Grabar-Kitarovićeva: Skrajneži ne predstavljajo grožnje za hrvaško demokracijo
Glede radikalnega nacionalizma na Hrvaškem je povedala, da je zaradi takšnih vprašanj jezna: "Hrvatom je bilo desetletja prepovedano, da bi izrazili svoje poreklo. Namesto da bi rekli, da smo Hrvati, smo morali reči, da smo iz Hrvaške. Tistemu, ki bi izrazil svoj nacionalni ponos, je grozil zapor."
Hrvaška predsednica ni zanikala, da na Hrvaškem obstajajo levi in desni skrajneži, a je presodila, da ne predstavljajo nevarnosti za hrvaško demokracijo. Poudarila je, da je Hrvaška ena od liberalnejših držav Evropske unije.
Grabar-Kitarovićeva je med drugim dejala, da je odrasla v komunizmu in da si ni želela nič drugega kot iz njega izstopiti: "Hotela sem biti svobodna. Hotela sem imeti možnost, da lahko v trgovini izbiram med različnimi vrstami jogurtov in da mi ni treba oblastem sporočiti, koliko kruha bom potrebovala naslednji teden."
Besede Grabar-Kitarovićeve so na Hrvaškem spodbudile veliko odzivov na družbenih omrežjih pa tudi številne satirične komentarje na izjave o njenem življenju v času nekdanje Jugoslavije. Grabar-Kitarovićeva je namreč zadnji letnik srednje šole opravila v ZDA v okviru ameriško-jugoslovanske izmenjave.
22