SiolNET. Digisvet Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Strici in tete iz ozadja, ki z javnim mnenjem manipulirajo tudi v Sloveniji

10

termometer

Tete in strici iz ozadja
Nobena od oseb na teh fotografijah ni resnična. Gre za računalniško ustvarjene obraze, ki jih anonimneži na družbenih omrežjih pogosto uporabijo za izdajanje za nekoga drugega. Foto: Matic Tomšič

Anonimneži, ki se predstavljajo za izmišljene osebe z imeni, priimki in pogosto jasno definiranimi političnimi ali ideološkimi stališči, so v zadnjem obdobju vse bolj pereča problematika družbenih omrežij, v prvi vrsti na Twitterju in Facebooku. Takšni profili lahko vplivajo na izkrivljanje slike o javnem mnenju glede določene problematike, ali pa v družbi ustvarjajo razdore, napetost. Danes je, preden vam zavre kri in skočite v besedni boj z uporabnikom, ki je objavil nekaj, s čimer se ne strinjate, zato vredno na hitro preveriti, ali ni morda na drugi strani zgolj provokator z izmišljenimi osebnimi podatki.

Prevara Facebook Digisvet Žrtve še kar iščejo po vsej Sloveniji, ne verjemite jim

Največkrat jih izda njihov obraz

Anonimne uporabnike družbenih omrežij, ki se predstavljajo kot resnične osebe, lahko najpogosteje razkrinkamo zaradi njihove fotografije profila.

Tako imenovani spletni trol, ki je na družbenem omrežju aktiven za to, da širi propagando, podpira ideologijo, išče tarče za prevare, ali pa je zgolj zdolgočaseni provokator, mora za uspešno delovanje prepričati druge uporabnike o tem, da njegov profil izraža stališča osebe, ki je na fotografiji profila.

Neresnični uporabniki, ki poskušajo manipulirati z javnim mnenjem, so problematika tudi v slovenski politični tvitosferi. Obtožbe, da lažne profile drugi zlorabljajo v propagandne namene, v Sloveniji prihajajo z obeh političnih polov. Neresnični uporabniki, ki poskušajo manipulirati z javnim mnenjem, so problematika tudi v slovenski politični tvitosferi. Obtožbe, da lažne profile drugi zlorabljajo v propagandne namene, v Sloveniji prihajajo z obeh političnih polov. Foto: Unsplash

Uporabniki, ki nastopajo z lastnim obrazom, so na družbenih omrežjih namreč pogosto obravnavani kot bolj verodostojni, kot tisti, ki v svojih avatarjih prikazujejo nekaj drugega. 

Fotografijo človeka, ki bo postal njihov drugi (digitalni) jaz, spletni troli danes najpogosteje pridobijo na dva načina: ali jo ukradejo resnični osebi, ki za to skoraj zagotovo ne ve, ali pa si pomagajo z umetno inteligenco, ki že zna ustvariti zelo prepričljive človeške obraze.

Oliver Taylor Digisvet To bo kmalu najnevarnejši človek na svetu. Ujeli ga ne bodo nikoli.

Kako lahko izvemo, ali je bila fotografija ukradena

Ali je uporabnik Twitterja, s katerim se pravkar prepiramo, ali je bil pravi negativec v risanki Tom in Jerry morda mišek in ne mačkon, v resnici anonimni provokator in je svojo fotografijo preprosto ukradel tretji osebi? To lahko preverimo s tako imenovanim vzvratnim iskanjem, ki ga ponuja večina največjih spletnih iskalnikov.

Fotografijo uporabnika, o čigar identiteti dvomimo, shranimo na računalnik in jo naložimo na Google, Bing ali tudi ruski Yandex, ki je na tem področju pogosto bolj zanesljiv od ameriških tekmecev.

S fotografijami lahko na Bingu, Yandexu in Googlu iščemo s klikom na majhno ikono fotoaparata. Ta odpre okno, v katero prilepimo povezavo do fotografije oziroma jo naložimo s svojega računalnika ali telefona. S fotografijami lahko na Bingu, Yandexu in Googlu iščemo s klikom na majhno ikono fotoaparata. Ta odpre okno, v katero prilepimo povezavo do fotografije oziroma jo naložimo s svojega računalnika ali telefona. Foto: Matic Tomšič / Posnetek zaslona

Med rezultati iskanja se bo nato pokazalo, ali se uporabnikova fotografija pojavlja tudi drugje na spletu oziroma ali pripada drugi resnični (morda tudi znani) osebi.

Več o iskanju fotografij si preberite tukaj.

Tanja Ribič Cover Digisvet Nov zdrs Tanje Ribič: je res težko prepoznati to traparijo?

Kako lahko izvemo, ali se prepiramo z obličjem človeka, ki v resnici ne obstaja

Spletni provokatorji oziroma lažni uporabniki, ki jih zlorabijo v politične ali ideološke namene, v zadnjem času vse pogosteje posegajo tudi po orodjih, ki dobesedno naredijo novega človeka.

Gre za računalniške algoritme, ki temeljijo na umetni inteligenci in človeške obraze ponarejajo tako realistično, da je računalniško generirana obličja, če ne veš, na kaj moraš biti pozoren, zelo težko ločiti od resničnih.

Nobena od oseb na teh dvanajstih fotografijah ni resnična. Vse smo ustvarili z generatorjem človeških obrazov na spletni strani This Person Does Not Exist, ki ga poganja umetna inteligenca. Kliknite na fotografijo za preizkus generatorja. Nobena od oseb na teh dvanajstih fotografijah ni resnična. Vse smo ustvarili z generatorjem človeških obrazov na spletni strani This Person Does Not Exist, ki ga poganja umetna inteligenca. Kliknite na fotografijo za preizkus generatorja. Foto: Matic Tomšič / Posnetek zaslona

Eno najbolj znanih in tudi najširše uporabljanih orodij za ponarejanje obrazov z umetno inteligenco je spletna stran This Person Does Not Exist (v prevodu Ta oseba ne obstaja), ki vsakič, ko jo osvežimo, ustvari nov obraz. 

Kako prepoznamo obraz, ki je ustvarjen računalniško:

Indicev, da se resnični uporabnik družbenega omrežja skriva za obrazom, ki ga je ustvarila umetna inteligenca, je več: ozadje fotografije je pogosto abstraktno, v laseh se pojavljajo anomalije, meja med morebitnimi očali, lasmi in kožo je slabo zabrisana, zobje, predvsem kočniki, so izrisani zelo grobo, če ima oseba oblačilo z ovratnikom, je ta pogosto nesimetričen.

Če naletimo na več potencialno lažnih uporabnikov, za katere menimo, da zlorabljajo računalniško generirane fotografije profila, moramo biti pozorni tudi na razdaljo med njihovimi očmi, saj bo pri vseh tako rekoč enaka. 

Predstavljanje za lažne osebe z računalniško ustvarjenimi fotografijami profila ni omejeno le na Twitter. Na slovenskem Facebooku že nekaj mesecev poteka organizirana kampanja deljenja povezav do novic v različne skupine z več tisoč uporabniki, v katerih sodelujejo profili s fotografijami, ki so jih najverjetneje pridobili na spletni strani za generiranje človeških obrazov. Kdo je v ozadju, ni znano, novice pa vodijo na spletne strani, ki uporabnika zasujejo z oglasi. Predstavljanje za lažne osebe z računalniško ustvarjenimi fotografijami profila ni omejeno le na Twitter. Na slovenskem Facebooku že nekaj mesecev poteka organizirana kampanja deljenja povezav do novic v različne skupine z več tisoč uporabniki, v katerih sodelujejo profili s fotografijami, ki so jih najverjetneje pridobili na spletni strani za generiranje človeških obrazov. Kdo je v ozadju, ni znano, novice pa vodijo na spletne strani, ki uporabnika zasujejo z oglasi. Foto: Matic Tomšič / Posnetek zaslona

Preberite tudi:

Ana Digisvet Resnični nameni Ane iz Izole, ki Slovencem ponuja seks David Icke Digisvet Zadnji udarec za človeka, ki "resnico" prodaja tudi Slovencem? Fake trgovina Digisvet Trgovina, v kateri je nekaj hudo narobe: bunda za "jurja" stane 20 evrov

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 13
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin