Torek, 3. 12. 2019, 11.35
4 leta, 4 mesece
Spletno piratstvo v EU pada
Največji evropski pirati so v Latviji, Litvi in Bolgariji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,58
Po številu dostopov do piratskih vsebin je Slovenija malenkost pod evropskim povprečjem, močno pa zaostaja po dostopnosti do zakonitih glasbenih pretočnih vsebin.
Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) ugotavlja, da se je leta 2018 v državah članicah Evropske unije skupen dostop do piratskih vsebin zmanjšal za 15 odstotkov v primerjavi z letom prej.
Slovenija blizu povprečja
Povprečen uporabnik v Evropski uniji je v prvih devetih mesecih leta 2018 do piratskih vsebin bodisi prek stacionarne bodisi prek mobilne povezave dostopal povprečno 9,7-krat mesečno. Ta podatek so pridobili s podatki več kot 70 milijard internetnih povezav.
Slovenija se je uvrstila malenkost pod tem povprečjem, so pa razlike med posameznimi članicami izjemno velike. Latvija in Litva imata skoraj trikrat toliko dostopov, kot je Evropsko povprečje, na nasprotnem koncu pa so Danska, Italija in Nemčija ter pod njimi še veliko nižja Finska s približno polovično vrednostjo glede na povprečje.
Televizijske vsebine se še vedno zelo veliko kradejo
Največji padec piratstva zaznavajo pri glasbi, povprečno 32 odstotkov za celotno Evropsko unijo. Pri filmih je ta odstotek malenkost pod 20 odstotki. Pri televizijskih vsebinah se piratstvo najbolj ohranja, saj so tu zaznali najmanjši padec v enakem primerjalnem obdobju, samo 7,7 odstotka.
S piratskimi televizijskimi vsebinami letno ustvarijo skoraj 942 milijonov evrov prometa, je v vzporedni študiji ugotovil Evropski urad za intelektualno lastnino. Piratstvu se praviloma pogosteje zatekajo članice z nižjim standardom in pogosto manjše države, so še ugotovili. Okrog tri četrtine vsega evropskega piratstva gre na račun nezakonitih pretočnih vsebin.
Slovenija pri samem dnu lestvice dostopnosti do zakonite glasbe
Slovenija je sicer močno na dnu lestvice dostopnosti do zakonitih ponudnikov pretočne glasbe – samo še Hrvaška zaostaja močneje. Skoraj šestkrat več tovrstnih ponudnikov kot jih ima zadnjeuvrščena Hrvaška, to je približno štirikrat toliko kot jih je v Sloveniji, je v Nemčiji. Sledijo ji Francija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Nizozemska in Poljska.
Filmska, televizijska in glasbena industrija, ki temeljijo na varstvu intelektualnih pravic, podpirajo 11 milijonov delovnih mest, je povedal izvršni direktor Urada Evropske unije za intelektualne lastnino Christian Archambeau.
