Torek, 4. 7. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Raziskave in razvoj v Sloveniji
Inovativnost na ravni EU raste, v Sloveniji se manjša
Izdatki, namenjeni za raziskave in razvoj (R&R), se v Sloveniji manjšajo tretje leto zapored. Rezultat je padanje inovativnosti, ki je manjša od povprečne za EU28 v letu 2010. V istem časovnem obdobju se je inovativnost na ravni povprečja EU28 dvignila. Kaj so naši plusi in minusi, kje smo se izboljšali in kje poslabšali?
Koliko vložimo v raziskave in razvoj
Slovenija je med letoma 2008 in 2013, to je v letih finančne krize za raziskave in razvoj (R&R), namenjala vsako leto višji del bruto domačega proizvoda. Po letu 2013 se je delež sredstev namenjenih za R&R v Sloveniji glede na BDP začel manjšati, a je bil v letu 2015 še vedno višji kot v času pred finančno krizo.
Največ v Evropski uniji za R&R namenijo Švedska, Avstrija in Danska. V letu 2015 je Slovenija namenila več sredstev od povprečja EU28, višji del BDP-ja je za R&R namenilo sedem članic EU28. Slovenija je glede na višino vložka v R&R prehitela povprečje EU28 v letu 2010. Najbolj, za 28,4 odstotne točke smo povprečje EU28 presegli v letu 2012. V letu 2015 smo povprečje EU28, po triletnem manjšanju sredstev za R&R, presegli še za 8,9 odstotne točke.
Slovenec, ki je naredil električni avtomobil z rekordnim dosegom
To so najboljše slovenske inovacije letošnjega leta
Manjši delež sredstev od Slovenije s strani vlade za R&R v štirih članicah EU28
Če pogledamo vire financiranja inovativnosti za 18 članic EU28 (za katere so podatki na razpolago), je delež stroškov, ki ga za R&R prispeva poslovni podjetniški sektor v Sloveniji, majhen. Manj iz tega sektorja za R&R nameni ena članica EU28, to je Ciper. Ciper je tudi edina izmed upoštevanih članic EU28, ki ima v stroških za R&R višji del sredstev na račun vlaganj iz tujine od Slovenije. Vladni sektor prispeva manjši delež kot v Sloveniji v štirih izmed 18 primerjanih članic EU28.
Inovativnost Slovenije se glede na EU povprečje slabša
Slovenija glede na indeks inovativnosti spada v drugi razred držav v Evropi, to je v skupino močnih inovatorjev. Glede na skupni indeks inovativnosti (SII) je pred Slovenijo 15 držav v Evropi, od katerih jih je 11 članic EU28.
Skupni indeks inovativnosti Slovenije ni nikoli presegel povprečnega za EU28. Najbolj smo se mu približali v letu 2014, ko je Slovenija glede na SII za povprečjem EU28 zaostala pol odstotne točke. Po letu 2014 se je z manjšanjem sredstev namenjenih za R&R začel manjšati tudi SII. Ta se je po letu 2014 zmanjševal tri leta zapored in je bil v letu 2016 dobre štiri odstotne točke pod povprečjem EU28.
Pri katerih kazalnikih inovativnosti se Slovenija izkaže in pri katerih se ne
Slovenija je nad povprečjem EU28 pri človeških virih. V tej skupini kazalnikov inovacij se Slovenija izkaže glede na število novih prebivalcev z doktoratom in deležem prebivalcev z dokončano terciarno izobrazbo.
V skupini kazalnikov inovacij raziskovalni sistemi je Slovenija pod povprečjem EU28. V tej skupini kazalnikov je Slovenija dobra pri objavah znanstvenih člankov, pri katerih sodeluje vsaj en avtor iz tujine. Slovenija ima glede na EU28 malo znanstvenih publikacij, ki so med 10 odstotki največkrat povzetih aplikacij. Glede na povprečje EU v Slovenijo pride malo doktorskih študentov iz tujine.
Glede na do inovacij prijaznega okolja smo na ravni povprečja EU28. Rezultat v tej skupini kazalnikov inovacij izboljšuje veliko število podjetij s širokopasovnim dostopom do interneta (hitrosti 100 Mb/s). Skupino kazalnikov slabša delež zaposlenih v inovativnih podjetjih.
Najbolj za evropskim povprečjem zaostajamo v skupini kazalnikov inovacij financiranje in podpora. V Sloveniji je manjši delež v investicije v javnih podjetjih in sektorju visoke izobrazbe. Malo je tudi investicij tveganega kapitala, torej zbiranju zasebnih sredstev za investicije v podjetja.
Slovenija ima glede na EU večji delež zaposlenih v agrikulturi, rudarstvu in proizvodnji, večji delež v skupnih prihodkih podjetij predstavljajo prihodki od SMP in večji je delež podjetij v rokah tujcev. Glede na EU28 smo nadpovprečni tudi pri skupini kazalnikov investicij naložbe podjetij. V tej skupini najbolj izstopamo navzgor pri številu podjetij, ki svojim zaposlenim omogočajo izobraževanje na področju informatike. Dobri smo tudi glede na izdatke povezane z R&R v poslovnem sektorju in izdatki, ki niso povezani z R&R inovacijami.
V skupini inovatorji smo glede na Evropsko povprečje slabši, saj imamo majhno število malih in srednje velikih podjetij (MSP), ki so na trg lansirala nov produkt. Med MSP je tudi malo takih, ki so na trgu predstavila inovacijo na področju marketinga ali organizacije, in takih, ki imajo svoj lasten razvojni oddelek.
Ena od treh skupin kazalcev, kjer je Slovenija nad povprečjem EU, je tudi skupina povezovanje. Imamo veliko število podjetij, ki pri inovacijah sodelujejo, in znanstvenih publikacij, pri katerih sodelujeta zasebni in javni sektor. Sliko nekoliko kazi delež zasebnih investicij v R&R v vladnem sektorju in sektorju visokega šolstva.
Na področju intelektualne lastnine zaostajamo za povprečjem. Medtem ko je v Sloveniji nadpovprečno število zahtev za zaščito blagovnih znamk, je podpovprečno število zahtev za zaščito patentov in dizajnov, ki se štejejo kot intelektualna lastnina.
Učinki inovativnosti na zaposlovanje so v Sloveniji slabši glede na evropsko povprečje. Če korak z Evropo še nekako držimo glede na število zaposlenih v aktivnostih, ki zahtevajo višjo stopnjo znanja, smo za EU28 povprečjem v deležu zaposlenih v hitrorastočih podjetjih, ki delujejo v najbolj inovativnih industrijah.
Učinki inovacij na prodajo so v Sloveniji pod povprečjem EU28. Na ravni Evrope smo v kazalcu deleža izvoza srednje in visoko tehnoloških produktov. Nekoliko slabši smo glede na prihodke na račun izboljšanih produktov in še nekoliko slabši glede na izvoz storitev, ki zahtevajo napredna znanja.
Med drugim je v Sloveniji glede na EU manjši delež namenjen za R&R v podjetjih, manjši je delež novonastalih podjetij, manjša je zahtevnost kupcev in nižja stopnja rasti prebivalcev. Kaj smo glede na leto 2010 izboljšali in kaj pokvarili
Glede na povprečje EU leta 2010 se je skupni indeks inovativnosti v Sloveniji poslabšal za 0,2 odstotne točke, medtem ko se je evropsko povprečje dvignilo za dve odstotni točki. Inovativnost Slovenije se je izboljšala v štirih in poslabšala v šestih skupinah kazalcev inovativnosti. Pri evropskem povprečju je ravno obratno. To se je glede na leto 2010 izboljšalo v šestih skupinah in poslabšalo v štirih.
V štirih skupinah kazalcev je inovativnost Slovenije rasla hitreje od EU povprečja. V skupini človeški viri najbolj na račun novih študentov z doktoratom. Rast je zaviral kazalnik izobraževanje čez celotno življenje. V skupini raziskovalni sistemi gre zahvala za nadpovprečno rast najbolj številu znanstvenih publikacij, pri katerih je sodeloval nekdo iz tujine.
Tretja izboljšana skupina kazalnikov je intelektualna lastnina in zadnja, v kateri smo glede na EU28 leta 2010 napredovali skupina učinki na zaposlovanje.
Najbolj smo se glede na povprečje EU28 v letu 2010 pokvarili pri okolju, prijaznemu do inovacij, povezovanju in učinkih na prodajo. Za padec inovacijskega okolja je kriv manjši delež zaposlenih v inovativnih podjetjih. Slabše povezovanje gre na račun vseh treh kazalcev v skupini. Nižji učinki na prodajo gredo na račun manjših prihodkov od prodaje inovacij in deležu izvoza srednje in visoko tehnoloških produktov.
2