Četrtek, 22. 8. 2019, 20.11
4 leta, 8 mesecev
Najslavnejša ladja vseh časov izginja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,72
3
Tako je danes videti eden najbolj prepoznavnih delov Titanikove razbitine, premec oziroma sprednji del ladje.
Razbitina Titanika, ki na dnu Atlantskega oceana v dveh delih leži že od aprila 1912, ko je nekdaj največja ladja sveta na svoji prvi plovbi trčila v ledeno goro in potonila, je v vse bolj klavrnem stanju. Nov potop do Titanika, prvi po štirinajstih letih, je namreč razkril, da se razbitina zaradi naravnega razkroja hitro spreminja v prah.
Titanik je bil ob splavitvi največja ladja na svetu. Dolg je bil skoraj 270 metrov, tehtal je več kot 50 tisoč ton in imel več kot deset metrov ugreza.
Potopljeni Titanik se nahaja približno 600 kilometrov jugovzhodno od kanadske obale v severnem Atlantiku, leži pa približno 3,8 kilometra pod morsko gladino.
Razbitino so odkrili leta 1985, 73 let po katastrofi, ki je terjala okrog 1.500 (po nekaterih ocenah več, po drugih manj) življenj, prvo plovilo s človeško posadko pa se je do nje potopilo leto dni pozneje.
Naslovnica ameriškega medija The New York Times 16. aprila 1912: Titanik je potonil! Trčenje v ledeno goro se je sicer zgodilo v poznih večernih urah 14. aprila 1912, ladja pa je potonila v zgodnjih jutranjih urah 15. aprila 1912.
Titanik je kasneje obiskalo več odprav, med drugim je v globinah Atlanskega oceana nekaj kadrov za svoj film Titanik posnel tudi slavni ameriški režiser in raziskovalec svetovnih morij James Cameron. Zadnji potop do Titanika s človeško posadko se je zgodil leta 2005.
Štirinajst let so se do Titanika nato zvečine potapljala zgolj robotska plovila, zdaj pa je razbitino ladje, ki se je po nesreči 14. aprila 1912 prelomila na pol in na dnu Atlantskega oceana leži v dveh delih, obiskala nova človeška odprava.
Med udeleženci odprave so bili znani raziskovalec oceanov Victor Vescovo, Parks Stephenson, eden največjih strokovnjakov za Titanik na svetu, vodja oceanskih raziskovalnih odprav v družbi Eyos Expeditions Rob McCallum in ekipa ameriškega proizvajalca podmornic Triton Submarines. Zraven je bila tudi ekipa produkcijskega studia Atlantic Productions, ki bo izdala dokumentarni film o odpravi.
"Stanje ladje je šokantno"
Raziskovalci so opravili pet skoraj štirikilometrskih potopov do Titanika, ki so jih oteževali slabo vreme in močni morski tokovi.
Na dnu Atlantika jih je vsakič pričakal prizor, ki ga je eden od udeležencev odprave, strokovnjak za zgodovino Titanika Parks Stephenson, opisal kot šokantnega:
"Stanje desnega boka ladje, natančneje tistega dela, kjer so bili kapitanovi prostori, je šokantno. Tam je razpadlo dobesedno vse. Kapitanove kadi, ki med navdušenci nad Titanikom velja za enega najbolj ikoničnih delov razbitine, ni več. Na tisti strani ladje razpada celotna paluba."
Priljubljena kapitanova kopalnica se je sesula v prah.
The first new images of the wreck of the Titanic in 14 years show that the iconic ship is deteriorating
— Sky News (@SkyNews) August 21, 2019
Get the latest news here: https://t.co/R8Y77kLxnp pic.twitter.com/fhKfDiIKAi
Titanik se spreminja v prah
"Narava bo Titanik kmalu vzela nazaj k sebi," so v sporočilu za javnost zapisali v podjetju Triton Submarines, ki je prispevalo globokomorsko podmornico za potope do Titanika.
Razbitina je namreč izpostavljena trem dejavnikom, ki jo počasi razkrajajo: zelo močnim morskim tokovom, koroziji zaradi soli in predvsem bakterijam, ki razkrajajo kovino. Aktivnost bakterij kovinske dele ladje spreminja v rjaste kapnike, ki so zelo krhki in se postopoma spreminjajo v zelo fine delce, ki jih morski tok zlahka odnese.
Na razbitini Titanika se zaradi bakterij, ki lahko predelujejo kovine, tvori vse več takšnih kapnikov iz rje. Nekateri znanstveniki so zaradi bakterij že pred leti opozorili, da bo Titanik čez nekaj desetletij le še rjast madež na dnu Atlantskega oceana.
Znanstveniki v zadnjih letih sicer opozarjajo, da razbitine Titanika ni več mogoče rešiti – pred časom so namreč obstajali ambiciozni načrti, da bi jo dvignili z oceanskega dna – in da se bo v prah morda sesedla že v naslednjih 20 do 50 letih.
Takšne črnoglede, a glede na nove ugotovitve o današnjem stanju ladje najverjetneje tudi realistične napovedi so bile sicer tudi eden od glavnih povodov za potop do razbitine.
Člani odprave so namreč naredili najbolj kakovostne videoposnetke zadnjega počivališča Titanika do zdaj, ustvarili pa so tudi zelo podroben tridimenzionalni model razbitine, ki bo omogočil oblikovanje prepričljivega virtualnega okolja, ki si ga bo mogoče zelo od blizu ogledati s pomočjo očal za prikazovanje navidezne resničnosti.
Najnovejša odprava do Titanika je ob razbitini odložila tudi obeležje v spomin žrtvam brodoloma. Danes sicer ne živi več nobeden od tistih, ki so preživeli usodno noč s 14. na 15. april 1912.
Preberite tudi:
3