Nedelja, 17. 2. 2019, 18.08
5 let, 10 mesecev
Speča grožnja ob britanski obali, ki se je nihče ne upa prebuditi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,63
2
Ladja SS Richard Montgomery med počitkom v plitvini nase že skoraj 75 let opozarja z jambori, ki nikoli ne izginejo pod gladino vode.
V ustju britanske reke Temze na globini približno 15 metrov od avgusta 1944 počiva tovorna ladja ameriške mornarice SS Richard Montgomery. Kakršno koli približevanje potopljeni ladji je najstrožje prepovedano, ker je na njenem krovu še vedno okrog 1.400 ton eksploziva, ki je bilo med drugo svetovno vojno namenjeno v Francijo. Tako bo najverjetneje še nekaj časa, saj britanske oblasti še vedno niso čisto odločene, kaj storiti s pravo ladijsko tiktakajočo časovno bombo. SS Richard Montgomery namreč počasi razpada, premiki razbitine pa bi lahko zdramili eksploziv.
Ladja SS Richard Montgomery je v Veliko Britanijo prispela v začetku avgusta 1944. Tam so jo naložili z eksplozivnimi sredstvi in jo poslali v severno Francijo na pomoč zavezniškim silam, ki so Nemce takrat že počasi, a zanesljivo potiskale nazaj proti Berlinu.
Tole sicer ni SS Richard Montgomery, temveč SS John W. Brown, ki pa ji je bila ladja, ki od leta 1944 potopljena počiva na dnu stičišča reke Temze in Severnega morja, precej podobna.
134-metrska ladja, poimenovana po enem od generalov, ki so se borili med ameriško revolucijo v drugi polovici 18. stoletja, je 20. avgusta 1944 zelo kmalu po odhodu iz pristanišča v Southendu zaradi prevelikega ugreza silovito zaplužila po morskem dnu. Načrtovalci poti v Francijo so namreč pozabili na oseko.
Ladja je bila tako zelo poškodovana, da so z nje takoj začeli odnašati eksplozivni tovor. Na njej je bilo več kot 6.000 ton različnih bomb. Preden se je ladja več kot en mesec pozneje prelomila na pol in dokončno potonila, so z nje uspeli rešiti približno tri četrtine eksploziva. Preostanek je skupaj z SS Richard Montgomery končal na morskem dnu približno 2,5 kilometra od obale.
Kje je SS Richard Montgomery:
Od brodoloma ladje ameriške mornarice je minilo že skoraj 75 let, a se, kar zadeva njen položaj ali vsebino, do zdaj ni spremenilo tako rekoč nič. Britanske oblasti je glede na to, kaj je bilo in deloma še vedno je na ladji, še vedno preprosto preveč strah, da bi jo poskusile premakniti ali izprazniti.
Približevanje razbitini SS Richard Montgomery je najstrožje prepovedano. Ladja leži v središču tako imenovanega območja izključitve s premerom 800 metrov, kar pomeni, da jo morajo druga plovila zaobiti v širokem loku.
Po ocenah britanske vlade, ki skoraj vsako leto naroči strokovno poročilo o stanju SS Richard Montgomery, je na krovu ladje zdaj okrog 1.400 ton eksplozivnih sredstev oziroma približno 9.000 različnih bomb.
Med njimi je okrog 2.500 kasetnih bomb, ki oblasti skrbijo najbolj, saj so jih leta 1944 pred prevozom v Francijo že opremili z detonatorji. To pomeni, da jih lahko sproži večji premik razbitine ali pa trk drugega plovila v ladjo.
Kasetne bombe so znane po tem, da nevarnost za okolico predstavljajo še dolgo potem, ko se je oboroženi spopad že končal. Takšne bombe delujejo tako, da ob eksploziji razpršijo več manjših eksplozivnih ali zažigalnih teles. Ogromno razdejanje lahko povzroči že ena sama kasetna bomba, kaj šele, če jih je v bližini drugega eksploziva kar 2.500. Tale na fotografiji je sicer še bolj nevarna od klasičnih eksplozivnih kasetnih bomb, saj vsebuje kapsule z živčnim plinom sarinom.
Leta 2004 je znanstvena analiza tovora, ki je ostal na potopljeni SS Richard Montgomery, posvarila, da je britanska vlada v prejšnjih desetletjih podcenjevala potencialno nevarnost v ustju reke Temze.
Morebitna detonacija bomb na krovu ladje bi lahko sprožila največjo nejedrsko eksplozijo v zgodovini in dvignila cunami, rušilni val, ki bi opustošil bližnja obalna mesta, so posvarili znanstveniki in britanske oblasti opomnili tudi, da je razbitina tiktakajoča časovna bomba. Stara eksplozivna sredstva lahko zaradi dotrajanosti namreč postanejo nestabilna in eksplodirajo spontano.
SS Richard Montgomery leži sredi ene najbolj prometnih plovnih poti v Veliki Britaniji. Leta 1980 je zaradi slabe vidljivosti v z eksplozivi naloženo razbitino skoraj trčil danski tanker, a se ji je na srečo izognil v zadnjem trenutku.
Ladja po ugotovitvah britanske vlade tudi počasi razpada, saj se v njenem trupu tvorijo nove razpoke. Dovolj obsežna strukturna sprememba lahko povzroči večji premik razbitine, ta pa eksplozijo, v najslabšem primeru tudi eksplozivno verižno reakcijo.
Ladja SS Richard Montgomery na morskem oziroma rečnem dnu leži v dveh kosih.
Tako britanska obalna straža kot britanska vlada sicer zavračata možnost, da bi se uresničil najbolj črn scenarij, torej ogromna eksplozija, priznavata pa, da se ladja SS Richard Montgomery počasi razkraja. V študijah stanja ladje, ki jih je britanska vlada naročila med letoma 2008 in 2011, je namreč opisano postopno večanje razpok v ladijskem trupu.
Po pričevanju prebivalcev obalnih mest in vasi, ki imajo neposreden pogled na SS Richard Montgomery, je potopljena ladja kljub prepovedi približevanja in 2,5-kilometrski oddaljenosti od kopnega vaba za veslače in celo plavalce. Takole je junija 2015 ob enem od jamborov ladje poziral 36-letni Shane Skinner, fotografijo delil na družbenih omrežjih in si nakopal velike težave.
Britanske oblasti sicer še vedno ne vedo, kaj storiti z ladijsko razbitino. Tudi v najnovejši analizi za leto 2017 razen tega, da bodo nadaljevali opazovanje ladje, še niso navedli konkretnih rešitev.
Prebivalci obalnih mest v neposredni bližini SS Richard Montgomery so nekaj upanja, da se bo britanska vlada končno lotila eksplozivne grožnje, dobili med letoma 2008 in 2013.
Lokacije pristajalnih stez, ki bi bile del letališkega kompleksa v Temzini delti.
Takrat so londonske oblasti na čelu s takratnim županom Borisom Johnsonom začele znova načrtovati gradnjo kompleksa letališč v ustju reke Temze. Takšen projekt bi zaradi zagotavljanja varnosti zagotovo zahteval nevtralizacijo potencialne nevarnosti, ki jo predstavlja 1.400 ton potopljenega eksploziva. A z letališčem na koncu ni bilo nič, projekt je bil leta 2014 ukinjen.
Preberite tudi:
2