Me lahko slovenski državni organi prisilijo, da razkrijem svoje geslo?

V zadnjih mesecih so v tujini veliko pozornosti deležni nenavadni sodni primeri, v katerih osumljenec kaznivega dejanja preiskavi ne želi pomagati z geslom za svojo elektronsko napravo oziroma spletni uporabniški račun, sodnik pa mu grozi, da bo za rešetkami, dokler si ne premisli. Kako je s tem v Sloveniji?

Ker gre za razmeroma svežo problematiko, veliko držav še nima jasno definirane zakonodaje na področju predaje občutljivih podatkov, ki bi lahko pomagali pri preiskavi kaznivega dejanja, a bili hkrati tudi konkreten poseg v zasebnost. Ker gre za razmeroma svežo problematiko, veliko držav še nima jasno definirane zakonodaje na področju predaje občutljivih podatkov, ki bi lahko pomagali pri preiskavi kaznivega dejanja, a bili hkrati tudi konkreten poseg v zasebnost. Foto: Thinkstock

Ker ne želi predati gesla, je zaprt za nedoločen čas

Nekdanji ameriški policist Francis Rawls je že dve leti zaprt za nedoločen čas, ker sodišču ne želi razkriti gesla za svoj trdi disk, na katerem so morda obremenilni dokazi zoper njega.

V Veliki Britaniji so pred enim mesecem medtem s podobno kaznijo zagrozili aktivistu Muhammadu Rabbaniju, ker na zahtevo policistov na letališču ni želel odkleniti svojega pametnega telefona, pa čeprav ni obtožen še ničesar. 

Lahko Slovenca, ki odkloni zahtevo sodišča za izdajo gesla, doleti podobna usoda?

Odvetnik Janez Stušek je pojasnil, da je v Sloveniji na tem področju zakonodaja malce bolj jasna in pravno predvidljiva kot ponekod v tujini.

"Osumljenec kaznivega dejanja ima privilegij, zaradi katerega mu zahtevanih predmetov oziroma podatkov, na primer gesel za dostop do vsebine računalnika, telefona ali spletnega uporabniškega računa, ni treba izročiti, saj bi to lahko privedlo do kršitve ustavno zagotovljenega privilegija zoper samoobtožbo," pravi Stušek.

Odvetnik Janez Stušek se pri svojem delu med drugim ukvarja s pravom informacijskih tehnologij in pravom varstva osebnih podatkov. Odvetnik Janez Stušek se pri svojem delu med drugim ukvarja s pravom informacijskih tehnologij in pravom varstva osebnih podatkov. Foto: Facebook / Janez Stušek

"Ima pa slovensko sodstvo vzvod, s katerim lahko te podatke v določenih primerih pridobi na drugačen način in sicer od osebe ali entitete, ki z njimi upravlja. Zahtevane podatke je tako, na primer, za potrebe preiskave dolžan izročiti osumljenčev telekomunikacijski operater, ponudnik spletnih storitev, vzdrževalec računalniških strežnikov. Če tega ne stori, lahko sodnik zaradi oviranja preiskave odredi denarno ali zaporno kazen, ki pa v primeru zapora ne sme biti daljša od enega meseca."

Kot pravi Stušek, zahtevke za izročitev podatkov o spletnih uporabniških računih osumljencev kaznivih dejanj od slovenskih državnih organov občasno prejmejo tudi internetni velikani, kot sta Google ali Facebook, in jih praviloma tudi upoštevajo. Kot pravi Stušek, zahtevke za izročitev podatkov o spletnih uporabniških računih osumljencev kaznivih dejanj od slovenskih državnih organov občasno prejmejo tudi internetni velikani, kot sta Google ali Facebook, in jih praviloma tudi upoštevajo. Foto: Reuters

Takšni primeri na slovenskih sodiščih niso ravno redkost, temveč pravzaprav že nekaj običajnega, je še pojasnil Stušek. V večini primerov se izročitev zahtevanih podatkov tudi zgodi.

Policija: Zakon je jasen

Podoben odgovor smo dobili tudi od slovenske policije, kjer so nam pojasnili, da so tovrstni primeri opredeljeni v Zakonu o kazenskem postopku. Izpostavili so tudi nekaj v teh primerih najbolj relevantnih členov zakona. 

Šesti odstavek člena 219.a Zakona o kazenskem postopku pravi:

Imetnik oziroma uporabnik elektronske naprave mora omogočiti dostop do naprave, predložiti šifrirne ključe oziroma šifrirna gesla in pojasnila o uporabi naprave, ki so potrebna, da se doseže namen preiskave. Če noče tako ravnati, se sme kaznovati oziroma zapreti po določbi drugega odstavka 220.člena tega zakona, razen če gre za osumljenca ali obdolženca ali osebo, ki ne sme biti zaslišana kot priča (235. člen) ali se je v skladu s tem zakonom odrekla pričevanju (236. člen).

Tretji odstavek člena 223.a Zakona o kazenskem postopku pravi:

Imetnik, uporabnik, upravljavec ali skrbnik elektronske naprave oziroma tisti, ki ima do nje dostop, mora na zahtevo organa, ki jo je zasegel, takoj ukreniti, kar je potrebno in je v njegovi moči, da se onemogoči uničenje, spreminjanje ali prikrivanje podatkov. Če noče tako ravnati, se sme kaznovati oziroma zapreti po določbi drugega odstavka 220. člena tega zakona, razen če gre za osumljenca, obdolženca ali osebo, ki ne sme biti zaslišana kot priča (235. člen) ali se je v skladu s tem zakonom odrekla pričevanju (236. člen). 

Drugi odstavek 220. člena Zakona o kazenskem postopku pravi:

Kdor ima take predmete, jih mora na zahtevo sodišča izročiti. Če noče izročiti predmetov, se sme kaznovati z denarno kaznijo določeno v prvem odstavku 78. člena tega zakona, če tega še vedno noče storiti, pa se sme zapreti. Zapor traja do izročitve predmetov ali do konca kazenskega postopka, vendar največ mesec dni. 

Preberite tudi:

Pogledal sem piratski film. Me lahko policist zgrabi za ovratnik?

Sorodne vsebine

Komentarji

4
  • predsednik5 / 12.10.2017. ob 19:59

    V ustavi imamo člen,ki pravi da ni dovoljeno izsiliti podpis ali izjave niti nisi dolžan izpovedati zoper sebe ali bližnje ali priznati krivde.Glej 29.člen ustave in 6.člen konvencije.Sodniki so še v globokem komunizmu. ADIJO PAMET.

  • Maj / 12.10.2017. ob 17:07

    Še vpraša te nihče, enostavno vdrejo v vse naše sisteme brez vprašanja.

  • SiByte / 14.10.2017. ob 21:28

    Zato pa imam jaz šifrirne ključe zmeraj pri sebi, če pride do česa jih brez težav uničiš, backupi uradno ne obstajajo tako da lahko samo začnejo z nekaj stoletnim poskusom dešifriranja ;)

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano