SiolNET. Digisvet Nasveti
2,33

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Pogledal sem piratski film. Me lahko policist zgrabi za ovratnik?

2,33

termometer

Slovenija je, kar zadeva pogostost poseganja po piratskih vsebinah, na repu seznama razvitih držav oziroma se ne uvršča niti med prvih 50 držav, kjer je uživanje v piratskih filmih in TV-serijah najbolj razvejano. Slovenska policija se Francija in Micke, ki sta s spleta potegnila Kekca, zato zelo verjetno ne bo lotila, bo pa lovila nekoga, ki si je s piratiziranjem pridobil večjo premoženjsko korist.

Spletno piratstvo Foto: Thinkstock

Kako hudi pirati smo Slovenci?

To je za nadaljnje branje zelo pomembna in uporabna informacija, saj bo z njo lažje razumeti, zakaj slovenski, še manj pa mednarodni preiskovalni organi občasnega pirata najverjetneje ne bodo preganjali. 

Glede na raziskavo organizacije za zaščito avtorskih pravic in protipiratstvo MUSO, ki je pod drobnogled vzela našo državico, se Slovenija glede na dostop do filmskih in televizijskih piratskih vsebin uvršča na 87. mesto med vsemi državami na svetu. 

Slovenci spadamo med najmanj škodljive pirate v Evropi in na svetu. Na letošnjem seznamu 50 držav z največjim deležem uporabnikov, ki obiskujejo spletne strani s piratsko vsebino, sestavila ga je organizacija MUSO, Slovenije ni. 

Prepričljivo, z več kot 46 odstotki, vodi Latvija, sledijo ji Bolgarija, Litva in Hrvaška. Prva neevropska država, Avstralija, se na seznamu pojavi šele na 12. mestu. Združene države Amerike, ki vsako leto ustvarijo največ piratskega prometa, so šele na 38. mestu. 

Dostop do svetovnega spleta je imelo lani 1,48 milijona Slovencev. Povprečen slovenski uporabnik je leta 2015 (podatke za leto 2016 MUSO še zbira) 41,73-krat obiskal spletne strani, ki na tak ali drugačen način omogočajo dostop do piratske vsebine s področja filma in televizije.

41,73 letnih obiskov Slovenca na spletnih straneh s piratsko vsebino lahko daje napačno predstavo, če številke ne umestimo v kontekst. To je povprečje, kar lahko pomeni, da en uporabnik takšne spletne strani obišče velikokrat, drugi uporabnik pa zelo redko ali nikoli. Najverjetneje pa bo res kar tako, saj v Vietnamu, zadnjeuvrščenemu na seznamu 50 držav, kjer uporabniki obiskujejo piratske spletne strani, to počne samo 1,33 odstotka vseh ljudi z dostopom do spleta. V Sloveniji, ki je na 87. mestu, torej še manj.  41,73 letnih obiskov Slovenca na spletnih straneh s piratsko vsebino lahko daje napačno predstavo, če številke ne umestimo v kontekst. To je povprečje, kar lahko pomeni, da en uporabnik takšne spletne strani obišče velikokrat, drugi uporabnik pa zelo redko ali nikoli. Najverjetneje pa bo res kar tako, saj v Vietnamu, zadnjeuvrščenemu na seznamu 50 držav, kjer uporabniki obiskujejo piratske spletne strani, to počne samo 1,33 odstotka vseh ljudi z dostopom do spleta. V Sloveniji, ki je na 87. mestu, torej še manj.  Foto: Thinkstock

Pri Slovencih najbolj priljubljena tovrstna spletišča ponujajo tako imenovani stream – ogled TV-serij in filmov. Obiski teh spletnih strani predstavljajo malce manj kot dve tretjini vseh piratskih aktivnosti Slovencev na področju ogledovanja (in poslušanja) piratskih vsebin.

Spletne strani, ki ponujajo stream filmov in TV-serij, teh praviloma ne skladiščijo na svojih strežnikih, temveč jih prenašajo od drugih ponudnikov, kot so Gorillavid, Putlocker, Movpod ... Spletne strani, ki ponujajo stream filmov in TV-serij, teh praviloma ne skladiščijo na svojih strežnikih, temveč jih prenašajo od drugih ponudnikov, kot so Gorillavid, Putlocker, Movpod ... Foto: Thinkstock

Na drugem mestu so spletne strani s torrenti (The Pirate Bay, na primer), ki uporabniku omogočajo, da si piratsko vsebino prenese na svoj računalnik. Torrent je majhna datoteka z informacijo o tem, kje v spletu se nahaja vsebina, ki jo bo namenski program prenesel na uporabnikov računalnik. 

Najmanjši delež slovenskega spletnega piratstva skupaj predstavljajo prenos datotek, ki gostujejo neposredno na spletu, prenos vsebin prek zasebnih spletnih strani s torrenti (torrentleech.org, na primer) ter prenos glasbe in videov z YouTuba.

Če potegnemo črto, smo Slovenci krivi za 0,079 odstotka celotnega svetovnega obiska spletišč, ki ponujajo piratske vsebine z daleč daleč najbolj priljubljenega področja filma in televizije.

Slovenci smo leta 2015 spletne strani, ki ponujajo filmsko in televizijsko piratsko vsebino, skupaj obiskali 62-milijonkrat. 44 milijonov obiskov prihaja z osebnih računalnikov, preostanek s pametnih telefonov in tablic. Slovenci smo leta 2015 spletne strani, ki ponujajo filmsko in televizijsko piratsko vsebino, skupaj obiskali 62-milijonkrat. 44 milijonov obiskov prihaja z osebnih računalnikov, preostanek s pametnih telefonov in tablic. Foto: Thinkstock

Zakaj smo Slovenci pirati?

Organizacija MUSO krivdo za to pripisuje predvsem ponudbi videa na zahtevo, ki je v Sloveniji sicer prisoten (Netflix, HBO GO, na primer), a z okrnjeno izbiro vsebin, za katere pa mora slovenski uporabnik plačati enako kot ameriški, ki mu je na voljo precej več filmov in TV-serij. Drugi krivec je še vedno prelahek dostop do spletnih strani, kjer najdemo piratske vsebine. 

MUSO še posebej izpostavlja lokalizirani "slovenski" Netflix, ki skoraj leto po prihodu v Slovenijo še vedno ponuja le del vsebin, do katerih imajo za isto oziroma še nižjo ceno dostop ameriški ali britanski uporabniki.  MUSO še posebej izpostavlja lokalizirani "slovenski" Netflix, ki skoraj leto po prihodu v Slovenijo še vedno ponuja le del vsebin, do katerih imajo za isto oziroma še nižjo ceno dostop ameriški ali britanski uporabniki.  Foto: Matic Tomšič

Tudi storitve, ki za prgišče evrov mesečno ponujajo poslušanje glasbe na zahtevo, kot so Apple Music, Google Play Music, Deezer, slovenski uporabniki zelo počasi jemljejo za svoje. V Sloveniji večina prihodkov, tudi do 85 odstotkov, od prodaje glasbe tako še vedno temelji na fizičnih nosilcih (CD, DVD).

Za nameček pri nas, vsaj ne brez navideznega spreminjanja lokacije uporabnika (proxy ali vpn), še vedno ni na voljo najbolj priljubljena storitev za poslušanje glasbe na zahtevo na svetu, Spotify. Za ameriškega ponudnika je Slovenija še vedno država tretjega sveta, brez težav pa storitev ponuja piratom z Baltika (Latvija, Litva, Estonija) in celi vrsti latinskoameriških držav, kjer je delež ljudi z dostopom do svetovnega spleta precej manjši kot v Sloveniji. Za nameček pri nas, vsaj ne brez navideznega spreminjanja lokacije uporabnika (proxy ali vpn), še vedno ni na voljo najbolj priljubljena storitev za poslušanje glasbe na zahtevo na svetu, Spotify. Za ameriškega ponudnika je Slovenija še vedno država tretjega sveta, brez težav pa storitev ponuja piratom z Baltika (Latvija, Litva, Estonija) in celi vrsti latinskoameriških držav, kjer je delež ljudi z dostopom do svetovnega spleta precej manjši kot v Sloveniji. Foto: Reuters

Pravne težave za Slovenca, ki tu in tam pogleda piratski film, najverjetneje le, če ga nekdo prijavi

"Kazniva dejanja s področja kršenja materialnih avtorskih pravic so opredeljena v 148. členu Kazenskega zakonika. Policija lahko začne postopek, če prejme prijavo o domnevnem kaznivem dejanju Kršitev avtorskih pravic oziroma na podlagi lastne preiskovalne dejavnosti," so nam pojasnili predstavniki slovenske policije. 

"Od leta 2011 je po omenjenem 148. členu pogoj za kaznivost dejanja neupravičena uporaba enega ali več avtorsko zaščitenih del, katerih skupna tržna cena predstavlja večjo premoženjsko korist, to so zneski nad pet tisoč evrov." Glavni dejavnik pri ugotavljanju kaznivosti je kršitev avtorskih pravic v pridobitne namene, pojasnjujejo na policiji. 

Ob besedah policijskega predstavnika smo se spomnili na Čeha, ki je kar osem let razpečeval piratske vsebine - filme, TV-serije, programe in igre -, ter njihovim založnikom in razvijalcem povzročil za več sto tisoč evrov škode. Ob tem je tudi nekaj zaslužil, ker je piratsko vsebino ponujal na spletnih straneh, na katerih je nato prodajal oglasni prostor. Velikanski kazni, plačati bi moral okrog 200 tisoč evrov, se je izognil z javnim opravičilom na YouTubu, v kar so ga prisilili oškodovani lastniki avtorskih pravic in češki državni organi. Videoposnetek opravičila si lahko ogledate s klikom na fotografijo. Ob besedah policijskega predstavnika smo se spomnili na Čeha, ki je kar osem let razpečeval piratske vsebine - filme, TV-serije, programe in igre -, ter njihovim založnikom in razvijalcem povzročil za več sto tisoč evrov škode. Ob tem je tudi nekaj zaslužil, ker je piratsko vsebino ponujal na spletnih straneh, na katerih je nato prodajal oglasni prostor. Velikanski kazni, plačati bi moral okrog 200 tisoč evrov, se je izognil z javnim opravičilom na YouTubu, v kar so ga prisilili oškodovani lastniki avtorskih pravic in češki državni organi. Videoposnetek opravičila si lahko ogledate s klikom na fotografijo.

"Glede na Konvencijo Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti so v teh primerih torej kazniva le tista dejanja na tem področju, s katerimi je bila pridobljena finančna korist. Pridobitev in posest avtorsko zaščitene vsebine pa je prekršek, s kakršnimi se po prijavi morebitnega kaznivega dejanja kršitve avtorskih pravic ukvarja tržni inšpektorat," so nam še sporočili s policije. 

"Mejo med prekrškom in kaznivim dejanjem predstavlja vrednost avtorskih del. Če ta vrednost predstavlja večjo premoženjsko korist oz. vrednost (od pet tisoč evrov), je kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen zapora do treh let, če je ta vrednost velika (od 50 tisoč evrov), storilcu grozi kazen do petih let zapora," nam je povedal predstavnik slovenske policije Drago Menegalija. "Mejo med prekrškom in kaznivim dejanjem predstavlja vrednost avtorskih del. Če ta vrednost predstavlja večjo premoženjsko korist oz. vrednost (od pet tisoč evrov), je kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena kazen zapora do treh let, če je ta vrednost velika (od 50 tisoč evrov), storilcu grozi kazen do petih let zapora," nam je povedal predstavnik slovenske policije Drago Menegalija. Foto: Thinkstock

A slovenska policija prijav o kršitvah avtorskih pravic praktično ne prejema. Ker jih zelo malo, tudi ne vodijo posebne statistične evidence, so še pojasnili za naš medij. 

Kje lahko vsebine poišče Slovenec, ki noče biti pirat

Film in televizija:

Netflix
: 7,99, 9,99 ali 11,99 evra mesečno za dostop do okrog tisoč filmskih in televizijskih vsebin (vključno z otroškimi vsebinami)

HBO GO: 10,20 evra mesečno za naročnike storitev Telekoma Slovenije

DKino: od 1,79 evra do 4 evre na vsebino za naročnike Siol TV

Glasba:

Deezer: poslušanje glasbe je prvih 90 dni brezplačno, nato 6,95 evra mesečno 

Google Play Music: prvih 30 dni brezplačen preizkus polne različice, nato 6,99 evra mesečno, okrnjena različica (manjkajo uporabne funkcije plačljive) je na voljo brezplačno

Apple Music: prvih 90 dni na voljo brezplačno, nato 5,99 evra mesečno

SoundCloud: brezplačna in vselej rastoča knjižica glasbe z vsega sveta in za vse okuse

Programi in videoigre:

Preberite naš majski prispevek z naslovom Slovenci, ne bodite pirati, raje namestite te brezplačne uporabne programe.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 31
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin