Torek, 21. 4. 2020, 17.56
4 leta
Kitajska prva na svetu začenja veliki bančni eksperiment
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,48
9
Shenzhen, eno od štirih kitajskih velemest, kjer bo potekal pilotni projekt uvajanja nove digitalne centralnobančne valute. Shenzhen velja za kitajsko Silicijevo dolino - tam imajo namreč sedeže nekatera največja kitajska tehnološka podjetja, med drugim tudi proizvajalca pametnih telefonov in telekomunikacijske opreme Huawei in Tencent, proizvajalec dronov DJI in internetni velikan Tencent.
Nekateri finančni analitiki so konec leta 2019 napovedali, da bo Kitajska zelo kmalu začela z uvajanjem nove digitalne denarne enote, ki bo temeljila na podobni tehnologiji, kot jo uporabljajo bitcoin in druge kriptovalute. Napoved se je uresničila, saj je kitajska centralna banka v aprilu kot prva na svetu zagnala pilotni projekt izdaje in uporabe digitalnega denarja.
Kitajska centralna banka je za preizkus delovanja nove digitalne valute izbrala mesta Shenzhen, Chengdu, Suzhou in Xiong’an, je razkril ameriški poslovni medij The Wall Street Journal. Gre za štiri od tehnološko najnaprednejših oziroma najhitreje razvijajočih se urbanih regij na Kitajskem.
Digitalni juan
Z eksperimentalno valuto, ki še nima imena, se je je pa v analitičnih krogih oprijelo kar ime digitalni juan, bo kitajska centralna banka šestletne raziskave o možnostih delne ali pa popolne digitalizacije kitajske nacionalne valute, torej juana, končno preizkusila v praksi.
Kot je decembra lani napovedal kolumnist ameriškega medija Bloomberg Andy Mukherjee, bo digitalna valuta nadomestila del fizičnega denarja, ki je trenutno v obtoku na Kitajskem, a ne bo vplivala na bančne depozite in denarne rezerve, katere upravljajo kitajska centralna banka in zasebne finančne institucije.
Prav tako bo količina digitalne valute v obtoku nizka in ne bo predstavljala tveganja za inflacijo, po poročanju Wall Street Journala zagotavljajo v kitajski centralni banki.
Kdo bo zapravljal novo valuto in kako?
Med prvimi bodo novo digitalno valuto začeli prejemati in uporabljati zaposleni v javni upravi v mestu Suzhou. Predstavljala bo polovico njihovega nadomestila za prihod na delovno mesto, prejeli pa jo bodo prek aplikacije, ki so jo morali namestiti na svoje mobilne telefone.
Digitalno plačevanje v na Kitajskem že danes vseprisotnost. Marsikateri Kitajec, to velja predvsem za mlajše demografske skupine, denarnice ali gotovine sploh nima več pri sebi, temveč plačuje s pomočjo aplikacij, kot sta Alipay in WeChat Pay, platformi kitajskih tehnoloških velikanov Alibabe in Tencenta.
Novo valuto bodo lahko nato porabili za nakupe izdelkov ali storitev pri izbranih trgovcih oziroma jo zamenjali v juane in prenesli na svoje bančne račune.
Večina podrobnosti o tem, kdo vse bo sodeloval v pilotnem projektu oziroma prejemal tako imenovane digitalne juane, sicer še ni znanih.
Še en način za vsesplošni nadzor nad kitajskimi državljani?
Kitajska se je daljše obdobje intenzivno pripravljala na leto 2020, ko ima v načrtu polno uvedbo sistema "družbenega točkovanja državljanov". V ta namen so oblasti vzpostavile tehnološko izjemno napredno mrežo nadzora prebivalcev - od spremljanja njihovih mobilnih naprav do preletov z droni in snemanja s kamerami za prepoznavanje obraza.
Čeprav je nova kitajska digitalna valuta zgrajena na istih temeljih kot bitcoin in druge kriptovalute, v nasprotju z njimi (oziroma večino njih) uporabniku ne bo zagotavljala anonimnosti, temveč bo mogoče prek sledenja transakcijam ugotoviti, kdo stoji za njimi.
Takšen pristop je kitajska centralna banka ubrala z namenom zajezitve pranja denarja, financiranja terorističnih organizacij in iger na srečo, trdijo in zagotavljajo, da bo kljub temu poskrbljeno za zasebnost uporabnikov digitalnega juana.
Nekaj podobnega je lani napovedal Bloombergov analitik Andy Mukherjee, in sicer da bo kitajska državna kriptovaluta "psevdonimna".
To bi pomenilo, da kitajske oblasti ne bodo aktivno sledile denarju, ki ga bodo zapravljali posamezni državljani, bodo pa imele možnost, da to lahko storijo.
Kaj o kriptovalutah kot alternativi evru pravijo pri Banki Slovenije?
Napredek Kitajske na področju uvajanja digitalnih valut v centralnobančni sistem je decembra lani na družbenem omrežju Twitter izpostavila tudi Banka Slovenije:
🤔 Naleteli smo na zanimivo branje 👇. Kaj pa vi menite? #kriptovalute #cryptocurrencies #blockchain https://t.co/eS2HjLfLF7
— Banka Slovenije (@BankaSlovenije) December 30, 2019
Ob vprašanju, ali lahko kriptovalute nekega dne postanejo polnopravna alternativa evru – o tem med drugim na glas razmišljajo v Nemčiji – ali ga celo nadomestijo, so v Banki Slovenije za Siol.net decembra lani pojasnili, da bi "bilo smiselno pospešiti raziskovalne aktivnosti centralnih bank in evrosistema kot celote na področju možnosti izdajanja centralnobančnih digitalnih valut kot digitalnega ekvivalenta gotovine".
Po mnenju Banke Slovenije so centralnobančne valute, kar je trenutno evro, namreč netvegano menjalno sredstvo, kar pa za kriptovalute, katerih cene so tradicionalno zelo volatilne in odvisne od neštetih dejavnikov, za zdaj še ne velja.
Stališče, da kriptovalute trenutno niso ne denar in ne prava valuta, je navedeno tudi na spletni strani Banke Slovenije.
Kaj pa tako imenovane stabilne kriptovalute oziroma stabilni kovanci, katerih cena je vezana na klasično valuto, kot je evro?
Tudi tem banke trenutno niso najbolj naklonjene, pravijo v Banki Slovenije. "Čeprav tako imenovani stabilni kovanci vsaj deloma odpravljajo glavno hibo drugih kriptoimetij za namene plačevanja (nestabilnost cene), so z njimi povezana številna tveganja pravne gotovosti, učinkovitega upravljanja, finančne integritete, pranja denarja in financiranja terorizma, varnosti, učinkovitosti in integritete plačilnih sistemov, kibernetska in druga operativna tveganja, tveganja varstva podatkov, zaščite potrošnikov/investitorjev ter davčne skladnosti," so za Siol.net pred kratkim pojasnili pri Banki Slovenije.
Preberite tudi:
9