Petek, 24. 1. 2020, 4.00
4 leta, 10 mesecev
So v Švici pravkar naredili korak, ki bo odločil o prihodnosti denarja?
V Banki Slovenije so decembra lani za Siol.net izrazili mnenje, da bi "bilo smiselno pospešiti raziskovanje možnosti za izdajo centralnobančnih digitalnih valut (kriptovalut) kot ekvivalenta gotovine". Zdaj se je izkazalo, da se je tega lani zelo resno lotil Svetovni ekonomski forum, saj so ta teden v Davosu izdali sveženj konkretnih usmeritev, lahko bi dejali kar priročnik, za vzpostavitev tehnične in regulatorne infrastrukture, ki je potrebna za izdajo centralnobančne digitalne valute.
Digitalne valute oziroma kriptovalute danes veljajo za neke vrste Divji zahod, saj je to področje precej neregulirano. Svetovne vlade in finančne institucije se v področje sicer poglabljajo vedno bolj intenzivno, saj digitalne valute veljajo za potencialno alternativo ali celo zamenjavo za obstoječi monetarni sistem.
Stvari se na tej fronti razvijajo relativno počasi, saj centralne banke možne rešitve in implementacije tako imenovane tehnologije razpršenega lastništva - primer takšne tehnologije je blockchain, na katerem so osnovane kriptovalute - v veliki meri iščejo samostojno oziroma neodvisno druga od druge.
Zaradi tega se enotni standardi za uvedbo centralnobančnih digitalnih valut, ki bi bile enakopravne klasičnim valutam, kot sta evro ali dolar, razvijajo po polžje.
A Center za četrto industrijsko revolucijo, ki deluje pod okriljem Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), je zdaj pripravil in na vrhu WEF v švicarskem Davosu ta teden predstavil rešitev, katere poslanstvo je vse skupaj zelo pospešiti.
Gre za zelo konkreten sveženj usmeritev, ki je namenjen pripravi strategij ter regulatorne in tehnične infrastrukture, ki je potrebna za uvedbo centralnobančne digitalne valute.
To je sploh prvi poskus standardizacije infrastrukture za razvoj monetarnega sistema, ki bi temeljil na digitalnih valutah. V dokumentu je obenem resnično nekaj za vsakogar: navodila, kako centralnobančno digitalno valuto prilagoditi trgovini, mednarodnim plačilom ali zasebnemu sektorju, kako takšno novost uvajati v razvitih državah in državah v razvoju, kakšne so razlike v implementaciji med velikimi in majhnimi državami in tako naprej.
"Priročnik" je pod okriljem Svetovnega gospodarskega foruma nastajal leto dni, v njem pa so zbrane izkušnje, pridobljene od že obstoječih tovrstnih (in pilotnih) projektov, in mnenja številnih finančnih strokovnjakov in strokovnjakov za tehnologijo razpršenega lastništva, finančnih regulatorjev, več kot desetih centralnih bank in predstavnikov različnih mednarodnih organizacij.
Velika podpornica uvedbe centralnobančnih digitalnih valut je tudi predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde.
Dokument predvideva uvedbo centralnobančne digitalne valute v tako rekoč vsaki obliki in izpostavlja prednosti ter opozarja na tveganja takšnega projekta. Obenem gre za standardizirane temelje, ki bi bili enotni pri vsaki tovrstni digitalni valuti, kar pomeni, da bi bila mogoča izgradnja globalnih plačilnih sistemov.
Pilotnega projekta, ki bo poskusil smernice "priročnika" Svetovnega gospodarskega foruma prenesti v prakso, se bo lotila centralna banka Bahrajna.
V postopku uvedbe centralnobančne digitalne valute so trenutno tudi na Kitajskem, v Kambodži in na Tajskem, pogovori na to temo pa intenzivno potekajo tudi v Veliki Britaniji.
Preberite tudi:
11