Četrtek, 6. 9. 2018, 14.22
5 let, 7 mesecev
Guinnessova knjiga rekordov 2019
Kdo so slovenski rekorderji v najbolj znani knjigi presežkov na svetu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,23
Samo približno osem odstotkov prijav za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov je uspešnih, a je v letošnji slovenski izdaji svoj prostor vendarle dobilo 23 slovenskih rekordov.
Zabavno je ustvarjati nemogoče, je povedal eden od angleških rekorderjev iz Guinnessove knjige rekordov. Zagotovo bi mu pritrdili tudi slovenski rekorderji, omenjeni v letošnji slovenski izdaji. Med njimi je pet novih vpisov in eden, ki je svoj prejšnji rekord izboljšal, preostali slovenski rekorderji pa so že znani iz prejšnjih let.
Zgodba se ne ustavlja
Že zdaj vemo, da bosta v naslednji izdaji, ki bo izšla leta 2020, vsaj dva nova slovenska rekorda, saj so ju potrdili po koncu redakcije knjige, predstavljene danes, je povedala Mojca Benedičič iz tržiške založbe Učila, ki skrbi za slovensko izdajo knjige. Prva izvirna izdaja sega v leto 1955.
Letos imamo tudi dva rekorda, dosežena v Sloveniji, a so zanju poskrbeli tujci. Na portoroškem letališču je Kanadčan Mišo Erban dosegel največjo hitrost na električni rolki (95,83 kilometra na uro), na evropskem prvenstvu v streljanju z zračno pištolo je 11. marca 2017 v Mariboru Zorana Arunović iz Srbije dosegla 246,9 točke.
Slovenski rekorder v igranju računalniških iger znan le po vzdevku
Od petih novih slovenskih rekordov v letošnji izdaji treh ne moremo pripisati osebi z imenom in priimkom, saj jih je dosegel navdušenec računalniških iger z vzdevkom Coppie, za katerega vendarle vemo, da je iz Slovenije.
Vse svoje tri rekorde je dosegel v igri Salt and Sanctuary.
V Angliji živeči plesalec Aljaž Škorjanec iz Slovenske Bistrice je s svojo plesno partnerico Karen Hauer iz Venezuele eden izmed novih rekorderjev v letošnji slovenski izdaji Guinnessove knjige rekordov. Svoj rekord sta postavila kar v televizijski oddaji.
Slovensko-venezuelski par v Londonu dosegel plesni rekord
Zato dobro vemo, da je v plesnem paru, ki mu je uspelo izvesti največ plesnih figur new yorker v 30 sekundah, v Angliji živeči Aljaž Škorjanec iz Slovenske Bistrice. Rekord, ki znaša 39 figur, si je prislužil skupaj s Karen Hauer iz Venezuele, in to kar pred televizijskimi žarometi oddaje Strictly Come Dancing: It takes two britanske medijske hiše.
Rekord, ki sta ga dosegla 24. oktobra 2014, se je lani prebil skozi stroge Guinnessove prijavne postopke in sodniška rešeta, zato je v letošnji izdaji zapisan kot nov.
Ali veste, kje so Hermanci? Pri Guinnessu vedo!
Za verifikacijo še enega novega slovenskega rekorda so se morali Guinnessovi ocenjevalci 15. avgusta 2014 odpraviti v Hermance, nedaleč od Miklavža pri Ormožu. Tam jih je čakal največji klopotec na svetu, premer njegovih vetrnic je, kot so tudi sami lahko izmerili, kar 20,58 metra.
Rekordni klopotec je postavil Stanko Habjanič.
Hermanci in tam stoječi največji klopotec na svetu, s katerim se je v letošnjo slovensko Guinnessovo knjigo rekordov vpisal Stanko Habjanič.
Lansko obljubo je držal: izboljšal je svoj rekord
Rok Puvar je že lani dosegel vpis s svojim rekordom, je namreč moški, ki je premagal največjo razdaljo z desko za veslanje stoje (supom) na mirni vodi v 24 urah. Takrat je odločno zatrjeval: svoj rekord bom izboljšal!
Ni ostalo samo pri besedah: 29. in 30. septembra 2017 je prav tako na Velenjskem jezeru letvico dvignil še višje, saj je za njim ostalo 167,81 kilometra poti.
Rok Puvar je izboljšal svoj lanski rekord in je v 24 urah na Velenjskem jezeru "odsupal" še večjo razdaljo. Tokrat je stoje preveslal 167,81 kilometra.
Od čokolade do bujte repe in četvorke
Med rekordi, ki jih pripisujejo Slovencem, je tudi največji adventni venec, ki so ga 1. decembra 2013 spletli člani Turističnega društva Presmec z Dolgih Njiv pri Voličini. Njegov premer je bil 100,85 metra, obsegal je 316,82 metra in tehtal kar 13,5 tone.
Slovenskim rekorderjem gre zasluga tudi za čokolado z največjo površino, največji natisnjeni Koran, najdaljšo prekolesarjeno razdaljo v 12 urah, največjo četvorko (ples), največjo bujto repo, prva zakonca na Mount Everestu, največji jamski grad, najstarejše glasbilo na svetu, najdaljšo preplavano razdaljo na prostem ...
Na stotinko enako
Soudeleženka enega od rekordov je tudi Tina Maze, ki je na zimskih olimpijskih igrah 2014 v Sočiju, natančneje 12. februarja, v ženskem smuku dosegla popolnoma enak čas koz Francozinja Dominique Gisin.
Čas 1:41,57 ji je obema prinesel vpis rekorda v kategoriji Prva delitev zlate medalje v alpskem smučanju.
Vpis v Guinnessovo knjigo rekordov v kategoriji Prva delitev zlate medalje v alpskem smučanju sta si na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju prislužili Tina Maze in Dominique Gisin.
Toda edini slovenski rekord, ki je našel prostor tudi v mednarodni izdaji letošnje Guinnessove knjige rekordov, je rekord Jolande Batagelj, ta ga je leta 2002, takrat še kot Jolanda Čeplak, dosegla v ženskem teku na 800 metrov v dvorani. Njenih 1:55,82 ni nihče presegel niti po 16 letih.
V čast ustvarjalcem
Letošnja slovenska izdaja se sicer posebej na kar 23 straneh posveča izumiteljem in ustvarjalcem, tem pa je namenjen tudi sklop Zgodovinski dosežki. Vse v čast tistim, ki se trudijo doseči svoje sanje in premakniti meje mogočega.
Guinnessovi rekorderji niso samo ljudje. Med letošnjimi novimi vpisi v mednarodno izdajo Guinnessove knjige rekordov je tudi psička Feather iz ameriške zvezne države Maryland, ki lahko preskoči 191,7 centimetra višine.
Pri Guinnessu dnevno sprejmejo več kot sto prijav domnevnih rekordov – v letu 2017 so jih sprejeli natanko 38.205. Med temi pa jih je le 3.178 svoje navedbe tudi potrdilo in si priborilo vpis v Guinnessovo zakladnico presežkov, iz katere so v letošnji slovenski izdaji izbrali okrog 3.500 kategorij.
