Četrtek, 9. 7. 2020, 4.00
3 leta, 9 mesecev
Epidemijo uspešno rešujejo na način, ki je v Sloveniji nemogoč
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,00
15
Posameznike v Južni Koreji, ki so okuženi z novim koronavirusom ali pa so v karanteni, tako imenovani veliki brat spremlja na vsakem koraku. Uporaba vseh mogočih tehnoloških rešitev za sledenje posameznikom, ki bi lahko širili okužbe s koronavirusom, je Južni Koreji pomagalo hitro in učinkovito zajeziti prvi val epidemije covid-19. Južna Koreja si takšen poseg v zasebnost državljanov lahko privošči, saj oblastem to dovoljuje veljavna zakonodaja o obdelavi podatkov. Prebivalci Južne Koreje tako invaziven nadzor medtem načeloma tolerirajo zaradi slabih izkušenj z epidemijami in izbruhi nalezljivih bolezni v preteklosti.
Južna Koreja je kot ena od prvih držav na svetu uspešno ukrotila epidemijo novega koronavirusa, in čeprav so pred kratkim razglasili drugi val, še vedno vztraja pri razmeroma nizkem številu novih primerov. Širjenje koronavirusa so v državi, ki velja, če sklepamo po štirih mednarodnih indeksih svobode, za bolj "svobodno" od Slovenije, zajezili z radikalno metodo, ob kateri bi na besedo diktatura pomislil marsikdo, ki ostro nasprotuje uvedbi mobilne aplikacije za obveščanje o okužbah s sars-cov-2.
Južna Koreja je bila eno od prvih žarišč novega koronavirusa zunaj Kitajske. Prvi primer so odkrili 20. januarja, sredi februarja pa je število okužb začelo skokovito naraščati. Tretjega marca so v enem samem dnevu potrdili več kot 850 novih primerov.
A sredi marca, ko smo v Sloveniji šele razglasili epidemijo koronavirusa, so prebivalci Južne Koreje že dobili dobre novice. Drastični ukrepi, ki so jih sprejeli za zajezitev širjenja virusa, so delovali.
V Južni Koreji so prvi val koronavirusa hitro odbili predvsem po zaslugi zelo dodelanega sistema testiranja, ki je državi omogočil izvedbo zelo velikega števila testov v zelo kratkem času. Med 22. februarjem in 30. junijem so dnevno v povprečju opravili 9.300 testov.
Število novoodkritih dnevnih primerov okužb je začelo upadati pod 100. Po 8. aprilu jih dnevno kljub obširnim testiranjem niso odkrivali več kot 50. Dan, ki so ga vsi težko čakali, je prišel 30. aprila: v državi niso odkrili nobenega novega primera okužbe, temveč zgolj štiri uvožene.
Junija se je število primerov v Južni Koreji znova začelo nekoliko povečevati, zaradi česar so razglasili drugi val epidemije bolezni covid-19.
Dnevno zdaj v povprečju odkrijejo med 50 in 60 novih okužb, kar je približno toliko kot v sosednji Hrvaški. Gre sicer za razmeroma nizke številke, saj Južna Koreja vsak dan še vedno opravi okrog 10 tisoč testov na koronavirus, ima pa tudi 51 milijonov prebivalcev.
Evropa se proti širjenju koronavirusa bori tudi z aplikacijo za obveščanje o okužbah. Južna Koreja je šla še nekaj korakov dlje.
Več evropskih držav je že uvedlo ali pa še razvija mobilno aplikacijo za obveščanje o okužbah s koronavirusom, ki je zasnovana tako, da spoštuje strogo zakonodajo EU na področju varovanja osebnih podatkov.
Aplikacija "antikoronavirus" na vsakem pametnem telefonu ustvari unikatno šifro in jo posreduje prek antene bluetooth. Če sta dva pametna telefona z naloženima aplikacijama določen čas manj kot dva metra narazen, si bosta shranila šifri drug drugega. Če lastnik enega od telefonov pozneje opravi test na novi koronavirus in je ta pozitiven, lahko o tem anonimno obvesti upravljavce aplikacije, ki bodo vsem, ki so bili v njegovi bližini, poslali obvestilo. Kot pojasnjuje vodja strokovne skupine za covid-19 dr. Bojana Beović, je ena glavnih lastnosti aplikacije varovanje zasebnosti. Identitet drugih uporabnikov ne izve ne tisti, ki je prejel obvestilo, da je bil v bližini okužene osebe, in ne tisti, ki je bil vir okužbe. Prav tako aplikacija uporabnika ne obvesti, kje in kdaj je bil v bližini okužene osebe.
V Južni Koreji so se medtem zadeve lotili bolj radikalno, saj jim to dopušča zakon o obdelavi podatkov. Spremenili so ga po letu 2015, ko je državo prizadel izbruh bolezni MERS (bližnjevzhodni respiratorni sindrom).
Takrat je pravzaprav po nepotrebnem umrlo 36 ljudi, saj so južnokorejske oblasti zaradi spoštovanja zasebnosti skrivale podatke o tem, kje so odkrili okužbe, te pa so se potem širile nenadzorovano.
Po januarskem izbruhu koronavirusa je Južna Koreja zato takoj začela informacijsko ofenzivo. Vzpostavili so za evropske (in s tem tudi slovenske) standarde zelo invaziven sistem digitalnega sledenja stikom.
Sledili so jim na vsakem koraku, o tem, kje so okužene osebe, so poročali mediji
Zdravstvena inšpekcija je pacientom sprva sledila na vse mogoče načine, prek anten GPS na njihovih pametnih telefonih in v avtomobilih, posnetkov varnostnih kamer, transakcij s plačilnimi karticami.
Ko je število okužb preseglo zmožnosti zdravstvene inšpekcije, so Korejcem začeli brneti in piskati telefoni. Piskalo je vsakič, ko je bil v njihovi bližini odkrit nov primer okužbe, vsakič, ko so se znašli na avtobusu, na katerem je bila tudi okužena oseba ali pa celo oseba brez maske.
Južna Koreja enega svojih glavnih adutov, visoke tehnološke razvitosti, ni uporabila zgolj za sledenje državljanom, temveč jim je z njo tudi pomagala pri držanju socialne distance oziroma omejevanju tesnih stikov z drugimi ljudmi, predvsem neznanci. Ko so aprila postopoma začeli odpirati državo, so v nekaterih lokalih kavo lahko naročili kar natakarju-robotu.
"Delali smo kot detektivi," so južnokorejski inšpektorji konec marca povedali za ameriški medij The New York Times. Obvestila o tem, kje so okužene osebe, so prejemali tudi mediji in južnokorejska vlada.
Posameznik, ki mu je bila odrejena karantena, je moral na svoj pametni telefon namestiti posebno aplikacijo, ki je ves čas spremljala njegovo lokacijo. Če je prekršil karanteno, mu je grozila visoka denarna kazen. Aplikacijo, ki spremlja njihovo gibanje po državi, si morajo namestiti tudi vsi, ki vstopajo v Južno Korejo.
Do zdaj imajo samo 13 tisoč primerov in 285 smrti
Tak pristop se je v kombinaciji z res visokim številom testiranj, ki so bila ključna za sledenje virom okužb, izkazal za uspešnega, saj je Južna Koreja krivuljo epidemije izravnala razmeroma hitro po uvedbi ukrepov.
V Južni Koreji so do zdaj odkrili nekaj več kot 13 tisoč okužb z novim koronavirusom, zaradi bolezni covid-19 pa je umrlo 285 ljudi. Opravili so že skoraj poldrugi milijon testov. Aktivno okuženih je trenutno nekaj manj kot tisoč ljudi.
Večina prebivalcev Južne Koreje je tako rigorozno sledenje sprejela kot nujno zlo oziroma ga tolerira zaradi izkušenj s preteklimi epidemijami in izbruhi nalezljivih bolezni.
Južnokorejske človekoljubne organizacije so medtem glas močneje povzdignile samo enkrat, in sicer ob nameri vlade Južne Koreje, da osebam, ki so v karanteni, odredi obvezno nošnjo zapestnic, ki bi sledile njihovi lokaciji.
To je bil po mnenju južnokorejskih aktivistov za človekove pravice vendarle prevelik poseg v zasebnost ljudi. Južnokorejska vlada se je omehčala, nošnja zapestnic za osebe v karanteni je zdaj prostovoljna.
Preberite tudi:
15