Nedelja, 7. 5. 2017, 14.50
6 let, 6 mesecev
Deset resničnih genijev, ki niso nikoli izpolnili svojega potenciala
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,93
1
Na spletnem forumu Askreddit je neki uporabnik zastavil vprašanje: "Katera oseba v človeški zgodovini predstavlja najbolj zapravljen potencial?" Med skoraj 5.000 odgovori smo izbrali nekaj najbolj zanimivih posameznikov, ki danes veljajo za genije, a bi lahko dosegli še veliko več, če iz tega ali onega razloga ne bi predčasno prenehali razvijati svojega izjemnega potenciala.
Antoine Lavoisier
Francoski plemič (desno) velja za očeta sodobne kemije. Med drugim je odkril in poimenoval kisik in vodik ter igral pomembne vloge v odkritju nekaterih drugih kemijskih elementov, na primer silicija in žvepla. Bil je eden od pionirjev metričnega sistema enot (ki ga uporabljamo še danes) in utemeljitelj znanstvene teze, da masa določenega materiala kljub spreminjanju oblike ostane enaka. Lavoisier bi lahko dosegel še precej več, če kot vplivni aristokrat ne bi padel v nemilost svojih političnih nasprotnikov. Leta 1794 je bil obsojen na smrt z giljotino, sodnik, ki je podpisal njegovo obsodbo, pa je bil mnenja, da "reformirana Francija ne potrebuje znanstvenikov".
Henry Moseley
Moseley je bil izjemno nadarjeni britanski fizik, ki je fiziko atomskih delcev zgodaj v 20. stoletju dvignil na novo raven in bil tudi eden od kandidatov za prejemnika Nobelove nagrade s področja fizike v letu 1916. Njegova življenjska pot se je sicer končala eno leto prej in sicer 10. avgusta 1915, ko je bil Moseley star komaj 27 let. Ko se je v Evropi začela druga svetovna vojna, se je Henry namreč prostovoljno javil za služenje v britanski vojski in kot telekomunikacijski tehnik umrl v bitki za Galipoli v Turčiji (oziroma takrat še v Otomanskem imperiju).
Srinivasa Ramanudžan
Ramanudžan je bil indijski matematik samouk, ki je tekom svojega kratkega življenja brez formalne izobrazbe razvil skoraj 4.000 matematičnih teoremov. Do danes so bili že skoraj vsi dokazani kot popolnoma pravilni, precej med njimi je bilo celo takšnih, o kakršnih prej ni teoritiziral noben slavni svetovni matematik. G. H. Hardy, britanski matematik, ki je v Indiji prepoznal Ramanudžanov potencial in ga povabil delat v Veliko Britanijo, je nekoč dejal, da je Ramanudžan po njegovem od mnenju eden od treh največjih matematikov vseh časov (ob Leonhardu Eulerju in Carlu Gustavu Jacobu Jacobiju). Indijski veleum je umrl star le 32 let - vse življenje se je boril s hudimi zdravstvenimi težavami, leta 1920 pa ga je pokopalo vnetje črevesja.
Evariste Galois
Evariste Galois je bil francoski matematik v zgodnjem 19. stoletju, ki je še kot najstnik rešil matematični problem ("Ali obstaja potreben in zadostni pogoj za rešljivost enačbe poljubne stopnje z radikali?"), ki je največje učenjake sveta begal kar 350 let. Galois je zakoličil temelje abstraktne algebre, eni od matematičnih disciplin, in razvil tako imenovano Galoisovo teorijo, ki se v matematiki uporablja še danes. Galois je umrl, ko je bil star komaj 20 let, in sicer zaradi strelne rane v trebuhu, ki jo je utrpel v tradicionalnem dvoboju zaradi neuslišane ljubezni.
Maria Anna Mozart
Glasbeni zgodovinarji pravijo, da je bila vsaj tako dobra glasbenica in skladateljica kot njen slavni brat Wolfgang Amadeus Mozart (desno). Ko sta skupaj nastopala kot otroka, so ji kritiki pogosto namenili glasnejše pohvale kot bratu. A ko je bila Maria Anna (levo) dovolj stara za ženitev, ji je oče Leopold prepovedal nadaljnje ukvarjanje z glasbo. Sestra slavnejšega od Mozartov je na očetovo mnenje dala ogromno, več kot brat, zato ga je ubogala. Poročila se je pri 32 letih in imela tri otroke.
Charles Babbage
Babbage je bil britanski izumitelj in znanstvenik, ki je v 19. stoletju izdelal načrt za prvi analogni računalnik, zaradi česar nekateri Babbaga priznavajo kot očeta računalništva. Britanec je pravzaprav zasnoval ogromno različnih računskih naprav, ki bi jih bilo mogoče tudi programirati in nadgrajevati, a nikoli ni izdelal nobene, čeprav je imel na voljo tako sredstva kot zanimanje zgodnjih britanskih industrialistov. Leta 1991, 120 let po smrti Charlesa Babbaga, so v Veliki Britaniji po njegovih načrtih izdelali računalnik, ki je deloval točno tako, kot si je zamislil. Nekateri so zato na Charlesa Babbaga občasno malce jezni, saj bi se računalniška revolucija začela več kot sto let prej, če bi Babbage dejansko izdelal enega od svojih računalnik.
Ted Kaczynski
74-letni Ted Kaczynski dneve danes preživlja v ADX Florence, najstrožje varovanem zaporu v Združenih državah Amerike. Od leta 1978 in 1995 je živel v gozdni koči sredi divjine in po pošti na različne naslove v ZDA pošiljal pisemske bombe, ki so skupno terjale tri smrtne žrtve. Prijel se ga je vzdevek Unabomber. To je počel zato, ker je nasprotoval modernizaciji sveta in kapitalizmu. A Kaczynski ni bil vedno anarhist - kot otrok je veljal za genija, na prestižno univerzo Harvard se je vpisal že s 16 leti in za svoj doktorat rešil tako zapleten matematični problem, da je njegovo rešitev morda razumelo največ ducat najboljših matematikov v ZDA. Kacyzinski je obetavno akademsko kariero opustil pri samo 25 letih. Iz zapora ne bo izpuščen nikoli, obsojen je na osem dosmrtnih kazni brez možnosti pomilostitve.
William James Sidis
Njegov inteligenčni količnik je bil nekje med 250 in 300, je trdila Sidisova sestra. Če je to res, ne bomo izvedeli nikoli, saj nikoli ni opravljal uradnih preizkusov inteligence, a William James Sidis zagotovo ni bil "kar nekdo". Na študij matematike na Harvardu, najprestižnejši univerzi na svetu, se je kot otroški genij vpisal z rosnimi 11 leti. Matematiko je začel na drugi univerzi poučevati že s 17 leti, vmes se je leta 1916 vpisal na nadaljevalni študij prava na Harvardu. Študij je opustil leta 1919 in začel živeti ekscentrično in precej zasebno življenje. Matematiko je še pred svojim 30. letom povsem opustil, kaj je počel do smrti leta 1946, ni znano. Umrl je zaradi možganske krvavitve.
Brandenn Bremmer
Bremmer, ki se je rodil leta 2001, je znal tekoče brati že pri starosti 18 mesecev, pri treh letih je igral klavir, pri enajstih pa se je že vpisal na fakulteto in se začel izobraževati za anesteziologa. Njegov inteligenčni kvocient je bi bil primerjiv z Einsteinovim. Bremmer je medijsko pozornost prvič po vpisu na fakulteto pri rosni starosti znova požel pri 14 letih, ko je doma z očetovo puško storil samomor. Zakaj si je vzel življenje, ni znano do danes. Družina ga je namreč opisala kot fanta, ki je bil po akademskih sposobnostih sicer res daleč pred svojimi vrstniki, a bil obenem še vedno otrok - rad se je igral s prijatelji, hodil lovit ribe z očetom, užival v športnih igrah in risankah.
Aaron Schwartz
Schwartz je v zadnjih desetih letih ogromno naredil za razvoj svetovnega spleta. Med drugim je zasnoval vsesplošno uporabljani protokol RSS za prejemanje novic, bil eden od ključnih oseb v organizaciji Creative Commons, ki omogoča dostop do brezplačnih multimedijskih vsebin, poskrbel je za današnjo podobo Reddita, najbolj obiskanega spletnega foruma, in bil ena od gonilnih sil internetnega aktivizma. Leta 2011 je bil aretiran zaradi vdora v računalnike ameriškega tehnološkega inštituta MIT. Zaradi tega je bil obsojen na šestmesečno zaporno kazen v zveznem zaporu ZDA, a je pred odhodom v zapor storil samomor. Star je bil komaj 26 let.
1