SiolNET. Digisvet Novice
5,68

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Neprijetno presenečenje za uporabnike digitalnih finančnih ustanov

Črni petek za plačilne kartice, ki se pozna tudi v Sloveniji

5,68

termometer

Wirecard
Z družbo Wirecard so poslovala mnoga zagonska fintech podjetja, a tudi velikani, kot sta Google in Apple. Foto: Reuters

Uporabniki nekaterih plačilnih kartic, tudi pri nas, so te dni doživeli neprijetno presenečenje – njihove kartice so terminali POS na prodajnih mestih in bankomati začeli vztrajno zavračati. V ozadju tega dogajanja je pretres, ki bo zelo verjetno dodobra spremenil razmerja med praviloma mladimi podjetji finančnih tehnologij in bankami.

Nemško podjetje Wirecard morda ni tako splošno znano, čeprav so mu poznavalci napovedovali, da bo med najbolj zaslužnimi na poti v brezgotovinsko družbo. Podjetje, ki je delovalo od leta 1999, je bilo v nekem trenutku vredno 24 milijard evrov, njegove stranke so bili tudi veliki tehnološki velikani, kot sta Google in Apple.

Wirecard je med drugim izdajal plačilne (debetne) kartice in opravljal storitve plačilnega prometa za razna svetovna fintech podjetja, ki pa so vendarle znana tudi pri nas. Ta so namreč s svojo zanimivo, digitalizirano in predvsem cenejšo (neredko kar brezplačno) ponudbo pomenila velik izziv za tradicionalne banke, za katere se včasih zdi, da kar v nedogled dražijo svoje storitve.

Wirecard Foto: Reuters Skoraj dve milijardi evrov le na papirju

Družba Wirecard je razglasila insolventnost, ker so ponarejali svojo bilanco. V njej so omenjali 1,9 milijarde evrov, ki naj bi bili na bančnih računih na Filipinih, a se je izkazalo, da je ta denar obstajal samo kot brezpredmetna postavka v bilanci.

Revizija tega denarja namreč ni našla, ravno tako ne filipinskega računa, na katerem naj bi bil ta denar, nemška policija pa je nemudoma aretirala nekdanjega glavnega izvršnega direktorja Markusa Brauna.

Nekdanji glavni izvršni direktor družbe Wirecard Markus Braun je po odkritju ponarejene bilance pristal v zaporu. Nekdanji glavni izvršni direktor družbe Wirecard Markus Braun je po odkritju ponarejene bilance pristal v zaporu. Foto: Reuters Štiri milijarde dolga, delničarji ostali praznih rok

Novi direktor je nemudoma zahteval razglasitev stečaj, vrednost delnic pa je v hipu upadla za več kot 90 odstotkov. Za delničarje, natančneje za njihov denar, ni več niti rešitve niti upanja.

Wirecardov dolg do nemških bank pa je približno dvakrat večji od manjkajoče bilance, znaša okrog štiri milijarde evrov, zato gre zagotovo za enega od največjih škandalov v fintech industriji. Tako velikega, da mu že rečejo nemški Enron.

Revolut se je rešil v zadnjem hipu

Slovenske banke z družbo Wirecard nimajo veliko opravka, saj same nastopajo kot izdajateljice svojih plačilnih kartic. Ravno tako ostaja nedotaknjena pri nas priljubljena nemška digitalna banka N26, zato ta dogodek nanje nima vpliva.

Celo fintech podjetji Revolut in Monese, katerih račune uporablja tudi nezanemarljivo število uporabnikov v Sloveniji, sta se, najbrž celo brez zavedanja o Wirecardovem drvenju v prepad, pred kratkim usmerili k drugim ponudnikom.

Nemška digitalna banka N26 ni poslovala z Wirecardom, Revolut pa je ravno pred kratkim preselil vse poslovanje drugam, zato uporabniki teh dveh družb niso občutili nobene spremembe. Nemška digitalna banka N26 ni poslovala z Wirecardom, Revolut pa je ravno pred kratkim preselil vse poslovanje drugam, zato uporabniki teh dveh družb niso občutili nobene spremembe. Foto: Siol.net

Slab(š)e novice za Curve

Toda uporabniki kartic in storitev Curve, Payoneer, Pockit in Crypto.com so še vedno opravljali svoje storitve prek Wirecarda in zato uporaba njihovih kartic ni več mogoča.

Do nadaljnjega je tudi skoraj nemogoče priti do denarja na teh računih, ravno tako pa niso več veljavni zahtevki za morebitna vračila denarja, ki bi jih uporabniki morali prejeti na katero od teh kartic.

Debetna kartica mBills je mrtva, a so sredstva ves čas dostopna in varna

Tudi slovenski ponudnik mBills je svoje debetne kartice Mastercard izdajal prek družbe Wirecard, a v tem primeru zgodba ni tako črna. Za mobilno denarnico mBills je bila njihova bela kartica Mastercard samo eden od načinov razpolaganja z denarjem, zato je kljub delovanju omenjene kartice še vedno mogoče poslovati na vse druge načine – med drugim z neposrednim plačevanjem blaga in storitev iz njihove virtualne denarnice, nakazovanjem na druge bančne račune ali celo dvigom gotovine v okviru stanja na katerem koli prodajnem mestu naftne družbe Petrol, del njene skupine je tudi družba mBills.

Uporabnikom storitve mBills dozdajšnja debetna kartica ne deluje več, a vsi drugi načini uporabe denarja ostajajo neokrnjeni tudi v dneh, ko uporabnikom že pripravljajo brezplačne nadomestne debetne kartice. Uporabnikom storitve mBills dozdajšnja debetna kartica ne deluje več, a vsi drugi načini uporabe denarja ostajajo neokrnjeni tudi v dneh, ko uporabnikom že pripravljajo brezplačne nadomestne debetne kartice. Foto: Srdjan Cvjetović Iz družbe mBills so vse svoje uporabnike obvestili, da so njihova sredstva varna, saj jih hranijo na fiduciarnih računih v slovenskih bankah, vsem dozdajšnjim imetnikom debetne kartice pa bodo v kratkem brezplačno zagotovili novo, ki jo bodo zdaj izdajali sami, torej brez posrednikov.

Kaj so delali regulatorji?

Toda propad družbe Wirecard bo imel zagotovo nepopravljive posledice, ki jih bo občutila vsa panoga finančnih tehnologij (fintech), predvsem kar zadeva zaupanje v nove finančne ponudnike.

Zastavlja se tudi vprašanje, zakaj se je to sploh pripetilo, zakaj nemški regulator ni preprečil, da bi Wirecard, ki je kot finančna ustanova predmet takšnega nadzora, sploh lahko poskusil ponarediti svojo bilanco. Vprašanje je, ali bi tokrat celo proučili razmere, če ne bi novinarji Financial Timesa že nekaj časa opozarjali na računovodske nepravilnosti predvsem v azijskem oddelku družbe.

Sedež družbe Wirecard v kraju Ascheim pri Münchnu Sedež družbe Wirecard v kraju Ascheim pri Münchnu Foto: Reuters

Voda na mlin tradicionalnim bankam

Tradicionalne banke bodo ta dogodek zagotovo izkoristile sebi v prid, saj so že večkrat poudarjale, da je njihovo poslovanje podvrženo zelo strogemu nadzoru, kar uporabnikom zagotavlja varnost. Seveda so si s temi visokimi standardi upravičevali tudi svoja vedno dražja nadomestila.

Fintech podjetja so ravno s svojo prilagodljivostjo ter s cenejšimi in velikokrat brezplačnimi storitvami pritegnila številne uporabnike in imajo zdaj spoštovanja vreden delež plačilnega prometa. Tako velik, da bomo uporabniki tudi od njih zahtevali primerljivo varnost in nadzor, kot sta ju deležne tradicionalne banke.

Brezplačno vse za vse? Utopija!

Varnost in nadzor seveda nista brezplačna, zato je mogoče pričakovati, da se bo paleta za zdaj še brezplačnih storitev postopoma krčila. Kaj to pomeni, je nazadnje pred dnevi nakazal Revolut, ko je zmanjšal mesečni znesek, za katerega se pretvorba valut opravi brez nadomestila.

Ker pa tudi fintech-podjetja morajo poslovati brez izgub (in vsaj povrniti svoje začetne naložbe), bodo zagotovo še naprej prepričevala uporabnike o prehodu iz brezplačnih k plačljivim paketom – tudi z dodatnimi storitvami, ki uporabnikom brezplačnih paketov ne bodo na voljo.

Propad družbe Wirecard bo imel zagotovo nepopravljive posledice na vso panogo finančnih tehnologij (fintech), predvsem pri zaupanju v nove finančne ponudnike. Propad družbe Wirecard bo imel zagotovo nepopravljive posledice na vso panogo finančnih tehnologij (fintech), predvsem pri zaupanju v nove finančne ponudnike.

Nič več "po domače"

Medtem ko torej pričakujemo več digitalnosti in prožnosti od tradicionalnih bank, bodo tako morala fintech podjetja zagotovo podražiti svoje poslovanje in sredstva za to bodo nekako morala pridobiti od uporabnikov.

S tem se bodo razlike med zgodovinsko različnimi igralci na trgu manjšale, kar je za tradicionalne banke dobra novica, za nove igralce pa velik izziv.

Sicer pa je treba priznati, da je pri Wirecardu očitno šlo za kriminalna dejanja, proti katerim sicer niso imune niti vse banke.

Resni igralci bodo našli rešitev

Kaj torej čaka uporabnike podjetja Curve, ki je sicer tudi eden od glavnih partnerjev Samsunga pri njegovi storitvi Samsung Pay?

Za začetek bo potrebnega nekaj potrpljenja. Za zdaj je še težko reči, koliko časa bo trajalo, a razlogov za paniko in preplah vendarle ni, ker očitno ne gre za nezanesljivo podjetje. Le počakati bo treba, da najdejo novega partnerja ali da to breme prevzamejo nase, takrat bi morala vsa sredstva na računih Curve spet postati prosto dostopna.

Nekateri uporabniki Curva že poročajo, da njihove kartice spet delujejo, kar nakazuje, da so pri ponudnikih že uspešno opravili omenjeni prehod.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 14
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin