S kavča na plano
Sobota, 24. 4. 2021, 14.00
2 leti, 10 mesecev
Z vlakom med Jesenicami in Novo Gorico
Biseri, dediščina in neizkoriščene priložnosti Bohinjske proge #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,73
14
Le streljaj od novogoriške železniške postaje je Trg Evrope, ki si ga Nova Gorica deli z italijansko Gorico, kjer so ga poimenovali prav po Bohinjski progi - Transalpini. Na mejni črti tega trga, ki simbolizira povezovanje in Evropo brez meja, so te dni (kot še v nekaterih slovenskih krajih) postavili Vrt ljubezni, ki simbolizira povezovanje, spoštovanje, svobodo in sprejemanje drugačnosti. Čevlje s cvetjem so prvi uporabili v Mjanmaru, kjer so tako nasprotovali vojaškemu udaru.
Železniška proga med Jesenicami in Novo Gorico je zagotovo ena od najslikovitejših, če ne kar najslikovitejša v Sloveniji. Sprva cesarska proga je ustvarjala pisano in bogato zgodovino, danes pa ima regionalni pomen s še vedno veliko potenciala, ki jim ga bo v naslednjih letih morda le uspelo prebuditi.
S slikovitostjo in privlačnostjo Bohinjske proge se strinjajo tudi pri znanem založniku potovalnih vodnikov Lonely Planet, ta jo je pred petimi leti uvrstil visoko na seznam najboljših železniških potovanj na svetu, za katera morda še niste slišali.
Med približevanjem Bohinjski Bistrici z gorenjske strani se odpira pogled na nekatere mogočne vrhove Julijskih Alp.
Najkrajša pot od Prage, Salzburga in Münchna do morja
Bohinjsko progo so zgradili kot del pomembne mednarodne povezave med Prago, Monakovim (Münchnom) in Solnogradom (Salzburgom) na eni strani in Trstom na drugi.
Prečkanje Idrijce na severnem pristopu Bohinjske proge postaji Most na Soči (posneto iz vlaka z najdaljšega mostu na Bohinjski progi).
Avstrijska monarhija je takrat sicer že imela Južno železnico, ki je povezovala avstrijsko prestolnico Dunaj in največje pristanišče monarhije v Trstu, a je država kmalu po odprtju odseka, prvi vlak je pripeljal z Dunaja v Trst leta 1857, to železnico prepustila zasebni družbi.
Ob odprtju proge, ki je pomenila najkrajšo povezavo takrat avstrijskega pristanišča Trst z Bavarsko, Salzburgom in Prago, je dnevno peljalo do 70 vlakov. Prometa je zdaj veliko manj, a je ravno letos spet nekoliko bolj zaživel, ker je zaradi prenove gorenjska proga med Kranjem in Jesenicami zaprta.
Na krilih privatizacije Južne železnice
"S tem, ko jo je, bi v današnjem izrazoslovju rekli, privatizirala, se je tudi odpovedala upravljanju prometa in se jim je hitro zazdelo, da to ni bila najboljša odločitev, hkrati pa so želeli zagotoviti zanesljivo železniško povezavo tudi med zahodnim delom cesarstva in morskim pristaniščem," nam pojasni državni in regionalni turistični vodnik Matjaž Marušič.
Matjaž Marušič pri zgodovinski lokomotivi na novogoriški železniški postaji
Znamenitosti, zgodovino in skrivnosti Bohinjske proge Marušič razkriva predvsem potnikom na muzejskem vlaku, še enem ranjencu, ki ga je pandemija (začasno) ustavila. Na srečo pa je to slikovito progo še vedno mogoče spoznavati z rednimi regionalnimi vlaki.
Na Bohinjski progi vozijo regionalni vlaki, mednarodnih povezav že dolgo ni več.
Dvojno pojmovanje
Današnji potek Bohinjske proge je bil izbran med številnimi predlogi, med katerimi je bil tudi iz Trbiža prek Predela, a bi bil tak potek še veliko zahtevnejši za gradnjo in so ga zato opustili.
K zahtevnosti gradnje je pripomoglo veliko število predorov, mostov in viaduktov, a bi bila trasa iz Trbiža prek Predela še veliko zahtevnejša, zato so ta predlog opustili.
Sicer pa pojmovanje Bohinjske proge ni enotno: za nekatere je to 144 kilometrov med Jesenicami in Trstom čez Novo Gorico, Italijani tej progi rečejo Transalpina, za nekatere, tudi v tem prispevku, pa to pomeni samo 89 kilometrov proge med Jesenicami in Novo Gorico – preostalih 55 kilometrov do Trsta se potem imenuje Kraška proga.
Na 89 kilometrih proge med Jesenicami in Novo Gorico se izmenjuje 28 predorov, pet galerij ter 46 mostov in viaduktov.
Ob treh rekah
Bohinjska proga povezuje slikovite predele zahoda Slovenije. Po odhodu z Jesenic prečka Blejski vintgar in se približa Blejskemu jezeru – nikar ne zamudite čudovitega razgleda na jezero z blejske železniške postaje.
Nato se na poti do Bohinjske Bistrice ob Savi Bohinjki odpira vedno lepši razgled na Julijske Alpe. Bohinjska Bistrica je zadnja postaja na gorenjski strani.
Takoj za zadnjo kretnico postaje v Bohinjski Bistrici, ki je bila med dvema svetovnima vojnama jugoslovanska obmejna postaja, se začne 6.327 metrov dolg Bohinjski predor, še vedno najdaljši železniški predor v Sloveniji. Sprva je bil daljši za 12 metrov, a je med drugo svetovno vojno ostal brez mogočnega portala na bohinjski strani.
Na južni strani predora je Podbrdo, od koder se ob reki Bači začne spuščanje po Baški grapi do Mosta na Soči. Tik pred postajo Most na Soči je največji most na tej progi, ki prečka reko Idrijco tik pred njenim izlivom v Sočo.
Proga nadaljuje svojo pot ob Soči, večinoma ob levem bregu, le za nekaj kilometrov preide na desni breg. Severni od dveh mostov je bil porušen med drugo svetovno vojno in so ga nadomestili z manj ličnim mostom, a je južni most pri Solkanu še danes tako lep kot prvi dan – in je tudi svetovni rekorder, saj na svetu ni večjega železniškega mostu s kamnitim lokom.
Solkanski most, natančneje njegov kamniti lok, je vse od odprtja leta 1906 svetovni rekorder med železniškimi mostovi. V ozadju je cestni most Osimske ceste, ki povezuje Novo Gorico prek italijanskega ozemlja (slaba dva kilometra) z Goriškimi brdi.
Od Solkana do Nove Gorice je potem le še nekaj kilometrov, večinoma ob mejni črti z Italijo, do novogoriške železniške postaje na Trgu Evrope, katerega polovica je na italijanski strani z imenom Piazza della Transalpina ravno v čast tej železniški progi.
Gradnja, ki bi ji tudi danes zavidali
Gradnja Bohinjske proge je potekala zelo hitro, tudi za današnje razmere, ko je mehanizacije veliko več in je veliko bolj zmogljiva. Najprej so začeli graditi Bohinjski predor, že leta 1900, progo pa leta 1902.
Bohinjski predor je v vihrah druge svetovne vojne izgubil svoj severni portal in 12 metrov dolžine, a ostaja s 6.327 metri dolžine še vedno najdaljši slovenski železniški predor.
Po dobrih treh letih je bila proga dokončana kljub velikemu številu predorov in mostov ter zahtevni gradnji na drsečem terenu Baške grape, kjer so tudi strmine do 26 promilov – že kar na meji, ki jo prenesejo običajne železniške proge.
Kapela svete Barbare, zavetnice rudarjev, v Hudajužni v Baški grapi. Graditelji proge so jo postavili v zahvalo, ker še tako zahtevna gradnja Bohinjskega predora in Bohinjske proge ni terjala niti enega življenja. Baško grapo so v 16. stoletju poselili kmetje iz Innichena (danes San Candido) na Južnem Tirolskem, ker pa je bila zemlja na strmih pobočjih zelo zahtevna za obdelavo, so jih avstrijske oblasti oprostile davkov. Kako je Hudajužna dobila svoje nenavadno ime? Pravzaprav je Hudajužna ime pobočja nad vasjo, a se je sčasoma to ime prejelo tudi za vas, ki se je predhodno imenovala Podhudajužna. Sprva so menili, da je ime Hudajužna dobila zato, ker so prišli Turki na to območje v času kosila, a so zgodovinarji bolj naklonjeni razlagi, da prav tu v vsej dolini odjuga pride najprej.
"Pri gradnji Bohinjske proge avstrijski dvor ni varčeval," je povedal Marušič. Pri gradnji proge je sodelovalo kar 15 tisoč delavcev, tako je proga zagotavljala kruh številnim domačinom tudi pred odprtjem.
Pokončna drža goriških Slovencev
Prestolonaslednik Franc Ferdinand se je med svojo potjo z vlakom v Trst pripeljal na takratno goriško, danes pa novogoriško železniško postajo 19. julija 1906.
Železniška postaja na Trgu Evrope v Novi Gorici. Znak za prepoved vstopa v Slovenijo z italijanske strani trga se je pojavil ob začetku pandemije. Na obeh strani meje si želijo, da bi razmere čim prej spet dopuščale prost pretok ljudi med obema Goricama.
V senci proslave je ostal manj opažen dogodek, s katerim se je tam živeče slovensko prebivalstvo, takrat je to bil del Avstrije, odločno postavilo zase – več v naslednjem videu.
Že v prvih letih je po Bohinjski progi peljalo tudi do 70 vlakov na dan. Direktni vlaki so povezovali to progo z Dunajem, Prago, Münchnom – še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je po tej progi še vozil mednarodni vlak med Ostendejem na belgijski obali Severnega morja in Reko na severu Jadranskega morja, nam je povedal naš sogovornik.
Potniški vagon avtovlaka, ki skozi Bohinjski predor najhitreje povezuje Gorenjsko in Primorsko, je posvečen velikemu slovenskemu graditelju železniških prog Maksu Klodiču, vitezu Sabladoskemu. Imel je zelo pomembno vlogo pri gradnji Bohinjske proge, a tudi belokranjske proge in turske proge (med Beljakom in Salzburgom). Projektiral je tudi progo med Reko in Ogulinom na Hrvaškem, kakor tudi nikoli zgrajeno progo med Kočevjem in Vrbovskim na relaciji Reka–Ogulin ter se je zavzemal za (še vedno nedoseženo) sistemsko rešitev ljubljanskega železniškega vozlišča.
Pohodniški in kolesarski raj
Bohinjska proga je zelo priljubljena med pohodniki in kolesarji – ob koncih tedna, zlasti v lepem vremenu, se v posameznem vlaku pelje tudi do 60 koles.
Še neodkriti turistični potencial Bohinjske proge pa bi lahko bolje zaživel ob novogoriški evropski prestolnici kulture leta 2025, ko bo ta slovenski biser narave in tehnične dediščine mogoče lažje predstaviti veliko širšemu krogu ljudi iz Evrope in tudi od drugod.
Soča je tretja reka, ki ji sledi železna cesta na svoji poti od Jesenic do Nove Gorice.
Želje bi se lahko kmalu uresničile
Domačini si ne želijo le več voženj muzejskega vlaka, temveč tudi izboljšav na progi in novejših vlakov. "Potniški vlaki na naši progi bodo kmalu dočakali abrahama in bi bili veseli novih vlakov, a tudi infrastrukturnih nadgradenj, ki bodo omogočile polni izkoristek sodobnih garnitur," pravi naš sogovornik.
Če sodimo po več gradbiščih na progi in napovedih, da bodo med novimi dobavami Stadlerjevih dizelskih vlakov tudi tiste za Bohinjsko progo, lahko utemeljeno upamo, da se bodo ta pričakovanja izpolnila.
Preberite še:
14