#dopustujdoma
Petek, 12. 5. 2017, 18.17
3 leta, 11 mesecev
Bohinjska proga: tehnična in naravna fascinacija #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,48
5
Bohinjska proga, ki je del avstro-ogrske železniške poti in povezuje Gorenjsko s Primorsko, je živa tehnična dediščina, ki prepriča predvsem z razgledi. Po njej se je večkrat na leto mogoče peljati tudi s parnim vlakom.
Na bohinjski železniški poti med Jesenicami in Novo Gorico je doživetje že vožnja sama. Večkrat na leto po njej pelje tudi muzejski vlak, ki se s sedeži za 250 potnikov in potnic ustavi na Jesenicah, Bledu, v Bohinjski Bistrici, Mostu na Soči, Kanalu in Novi Gorici. Obiskovalce in obiskovalke nato po celodnevnem programu pripelje nazaj na izhodiščno točko.
Začetki proge Transalpine, ki je del 717 kilometrov dolge železniške povezave med Prago in Trstom, segajo v začetek 20. stoletja. Zgrajena je bila med letoma 1900 in 1906 kot povezava Srednje Evrope z Jadranskim morjem, čeprav zamisli o tem prometnem stiku segajo v 70. leta 19. stoletja. Kmalu po tem, ko je bila sredi 19. stoletja dokončana železniška povezava med Dunajem in Trstom (Južna železnica), so na dunajskem dvoru začeli razmišljati še o tej gospodarski in strateški povezavi.
Vožnja po bohinjski progi je slikovita zaradi naravne in zgrajene krajine.
Sodelovalo je 14 tisoč delavcev
Pri njenem nastajanju, kot govori zgodovinski spomin, je sodelovalo več kot 14 tisoč delavcev, ki so zgradili številne objekte na tej poti, med njimi tudi številne predore in mostove v soteskah Save Bohinjke, Bače in Soče ter viadukte. Na poti je več predorov, najdaljši je bohinjski med Črno prstjo pod Koblo v dolino Bače in naprej proti Goriški – dolg je 6.327 metrov. Ob odprtju je meril 6.339 metrov, dogodki iz konca druge svetovne vojne so ga skrajšali za 12 metrov, poleg tega pa je ostal brez mogočnega portala na bohinjski strani.
Med mostovi, ki so nastali kot del železniške trase, ki je po južni železnici Dunaj–Trst z Mediteranom povezala še drugi del takratne monarhije, je zagotovo treba omeniti Solkanski most.
Solkanski most
Največji železniški kamniti most na svetu
Ta se dviga 36 metrov nad srednjo gladino Soče in je z osrednjim lokom s svetlobno odprtino, veliko 85 metrov, največji kamniti železniški most na svetu. Zgrajen je bil v času nastajanja bohinjske proge.
Arhivski posnetki in razglednice Bohinjske železniške proge
Graditelji bohinjskega predora
Slovesnost ob preboju bohinjskega predora leta 1904.
Razglednica iz obdobja med letoma 1910-1915 s pogledom na južni portal Bohinjskega predora v Podbrdu. Na tem, ki je arhitekturno podoben portalom karavanškega predora, je zapisano ime tedanjega avstrijskega vladarja Franca Jožefa in v rimskih številkah letnica 1905.
Razglednica, ki je bila odposlana leta 1912, upodablja železniško postajo Bohinjska Bistrica. Tipska stavba železniške postaje je bila zgrajena med letoma 1904-1905, ko so gradili bohinjsko progo. Ta je bila za promet odprta leta 1906 in je postavila temelje modernega turizma v Bohinju.
Solkanski most na fotografiji iz leta 1938
Železniška postaja Gorica na fotografiji iz leta 1938
Od trgovske do turistične poti
Železniška pot je bila za tedanji čas velik gradbeni dosežek, še posebej na predelih, kjer se prebija čez Julijske Alpe – to je bil tudi najzahtevnejši del Transalpine. Proga je pomenila veliko pridobitev za celotno monarhijo. Ob nastanku je bila pomembna trgovska pot, medtem ko je v današnjem času njena vloga predvsem turistična, čeprav je že ob nastanku postavila temelje modernemu turizmu. Po izgradnji železnice je Bohinj postal še bolj priljubljen izletniški kraj, ki je bil v Avstro-Ogrski poznan zaradi narave.
Zemljevid poti z muzejskim vlakom
Vožnja po železnici ponuja prepričljive panorame, tehničnim in zgodovinskim navdušencem pa še potovanje z muzejskim vlakom, parnikom.
S parnikom po progi
Stari vlak, tak, kot je vozil nekdaj, za celotno pot porabi okoli šest ton premoga, ki ga v stroj mečejo na roke. To je samo ena od tehničnih podrobnosti tega starega prevoznega sredstva, za nekatere obiskovalce pa je prav ta osrednji razlog, da se odločijo za zgodovinsko pot.
Vožnja po bohinjski progi je tudi zgodovinsko obarvana. Na Bledu se na vlak vkrca prestolonaslednik Franc Ferdinad s spremstvom, ki je bil leta 1906 del slavnostnega odprtja bohinjske proge.
Kot pripovedujeta vodja marketinga Bine Šarabon in Ajda Perko, vodja oddelka za turizem Abc turizma, organizatorja poti z muzejskim vlakom med Jesenicami in Novo Gorico, so pred kratkim imeli tujo skupino približno 40 ljudi. Ti so muzejski vlak najeli le zase, želeli pa so parno lokomotivo s tovornimi vagoni. Vlak so nato lovili z avtomobili in ga fotografirali. Za vožnjo se odloča tudi veliko ljubiteljev starih vlakov z različnih koncev sveta in Evrope.
Bohinjska proga med top 10 spregledanimi kultnimi progami
Tujih obiskovalcev, ki zaradi čudovitih razgledov in krajev na poti prihajajo na muzejske vožnje, je zadnja leta vedno več, pravijo organizatorji. Če je še pred petimi leti veljajo razmerje 70 odstotkov domačinov in 30 odstotkov tujcev, je danes to razmerje drugačno, tujih gostov je že približno 65 odstotkov. Svoje je pri tem seveda naredil tudi raznovrsten marketing, kot na primer ta, da je Lonely Planet bohinjsko progo umestil med top 10 spregledanih kultnih železniških tras.
Na zgodovinsko pot z likerjem iz tepk in šebrejskim želodcem
Da je še kako zaželeno, da slikovito naravno in zgrajeno krajino spremlja tudi kaj za pod zob, se organizatorji izleta po gradbeniškem avstro-ogrskem podvigu zavedajo že nekaj časa. Ideja je dozorela v sodelovanju s študenti Višje šole za gostinstvo in turizem zdaj v oblik lokalnih jedi in pijač, ki spremljajo muzejsko vožnjo.
Ob animaciji v obliki igrane zgodovine, ko na Bledu na vlak v spremstvu vstopi Franc Ferdinand, prestolonaslednik, ki je leta 1906 slovesno odprl progo, bodo muzejsko vožnjo občasno nadgradili še z jedmi in pijačami iz krajev na poti. Med temi bodo na primer maslovnik (gorenjska jed iz moke, zakuhane v smetano), šebrejski želodec in liker iz tepk, jabolčnik in belo vino.
5