Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Matic Tomšič

Sobota,
27. 5. 2017,
14.00

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 6,73

1

Natisni članek

digizgodbe Harold McCluskey Hanford

Sobota, 27. 5. 2017, 14.00

6 let, 6 mesecev

Atomski človek: kako je preživel eksplozivno nesrečo, ne ve nihče

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 6,73

1

V začetku tega meseca se je v ZDA podrl del zaprtega jedrskega kompleksa Hanford. V njem je leta 1976 edinstven radioaktivni incident preživel kemik Harold McCluskey in po njem postal znan kot Atomski človek.

Harold McCluskey po nesreči.  |  Foto: hanford.gov | Foto: Harold McCluskey po nesreči. | Foto: hanford.gov

Harold McCluskey se je 30. avgusta 1976 po skoraj pol leta trajajoči stavki v enem od obratov kompleksa Hanford, kjer so ZDA proizvajale radioaktivni plutonij, vrnil na delo in takoj doživel hudo nesrečo.

Med čiščenjem enega od prostorov mu je dobesedno v obraz razneslo komoro za delo z nevarnimi kemikalijami.

Komora za delo z nevarnimi snovmi, podobna tisti, ki jo je razneslo pred Haroldom McCluskeyjem.  |  Foto: ucla.edu | Foto: Komora za delo z nevarnimi snovmi, podobna tisti, ki jo je razneslo pred Haroldom McCluskeyjem. | Foto: ucla.edu

McCluskey je bil izpostavljen rekordnemu 500-kratniku varne koncentracije americija, radioaktivnega elementa, ki nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji plutonija.

Takšnemu odmerku americija ni bil še nikoli izpostavljen noben drug človek.  | Foto: Thinkstock Takšnemu odmerku americija ni bil še nikoli izpostavljen noben drug človek.  Foto: Thinkstock

McCluskeyja, ki so se mu radioaktivni drobci stekla in kovine zarili globoko pod kožo, so takoj odpeljali v obrat za radioaktivno dekontaminacijo, kjer je bil kot zapornik v samici izoliran tri tedne. Obiskale so ga le v zaščitne skafandre oblečene medicinske sestre in ga umivale do trikrat na dan.

Nesrečni znanstvenik je v dekontaminacijski komori ostal kar pet mesecev, družinski člani so se mu lahko približali na največ 15 metrov. V sebi je imel toliko americija, da je bila radioaktivna celo njegova sapa. 

McCluskey je v štirih letih po nesreči z americijem prejel skoraj 600 injekcij s cinkovo spojino, ki nase veže radioaktivne snovi. Ta terapija je koncentracijo americija v njegovem telesu znižala za skoraj dvajsetkrat.  | Foto: Thinkstock McCluskey je v štirih letih po nesreči z americijem prejel skoraj 600 injekcij s cinkovo spojino, ki nase veže radioaktivne snovi. Ta terapija je koncentracijo americija v njegovem telesu znižala za skoraj dvajsetkrat.  Foto: Thinkstock

Ko je končno lahko odšel domov, se je za Harolda McCluskeya prava agonija šele začela. "Atomskemu človeku", kot so ga začeli klicati, se namreč nihče ni želel približati.

Na domu ga ni obiskal noben prijatelj več, ljudje na ulici so se ga tudi leto pozneje, ko je radioaktivno sevanje, ki ga je oddajal, zmanjšalo za več kot 80 odstotkov, ogibali kot hudič križa. Za medije je pozneje povedal, da je začel obiskovati različne trgovine in frizerje, da s svojim rednim pojavljanjem ne bi škodil njihovim poslom. 

Medicinski čudež

Harold McCluskey je kljub temu, da je prejel enega od najvišjih zabeleženih odmerkov radioaktivnega sevanja do zdaj, po nesreči živel še skoraj 11 let. Umrl je 17. avgusta 1987 pri starosti 75 let.

Vzrok McCluskeyjeve smrti je bila koronarna srčna bolezen, za katero je bolehal že pred nesrečo v Hanfordu. Zdravniki so bili med obdukcijo njegovega telesa presenečeni, da niso odkrili niti enega znaka morebitnega rakavega obolenja, ki je sicer pogosta posledica izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju. 

Hanford

Hanford | Foto: Reuters Foto: Reuters
Kompleks Hanford, ki leži ob reki Columbia v zvezni državi Washington na severovzhodu ZDA, velja za najbolj radioaktivni kraj v Severni Ameriki.

ZDA so tam med drugo svetovno vojno in nato pozneje med hladno vojno proizvajale plutonij, radioaktivni element za uporabo v jedrskem orožju.

Kompleks Hanford leta 1960 | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Kompleks Hanford leta 1960 Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons
Plutonij, proizveden v Hanfordu, se je med drugim znašel v sploh prvi detonirani atomski bombi v zgodovini (jedrski test Trinity, julij 1945) in v atomski bombi Fat Man, ki je 9. avgusta 1945 eksplodirala nad Nagasakijem.

Po koncu hladne vojne leta 1990 so ZDA v Hanfordu zaprle jedrske reaktorje, v katerih so prej proizvajali plutonij, in začele razgradnjo ter radioaktivno dekontaminacijo kompleksa, ki traja še danes. 

V začetku tega meseca se je Hanford spet pojavil v medijih, v kompleksu se je 9. maja 2017 namreč udrl strop tunela, v katerem so shranjeni radioaktivni odpadki.

Udrt strop tunela so zasuli z več kot 400 kubičnimi metri zemlje. | Foto: Reuters Udrt strop tunela so zasuli z več kot 400 kubičnimi metri zemlje. Foto: Reuters
V Hanfordu so medtem v začetku tega leta začeli rušenje obrata za pridobivanje americija, v katerem je prostor, znan kot McCluskeyjeva soba, prostor, v katerem se mu je zgodila nesreča. Dela napredujejo počasi, rušenje poslopja bo najverjetneje dokončano septembra (vir).

Viri: energy.gov, People, Atlas Obscura, Washington Post


Preberite tudi:

Zakaj je umrl fant, ki je doma naredil jedrski reaktor

Globoko pod Černobilom je najnevarnejša soba na svetu

Grozljiva smrt moža, ki je vsak dan pil radioaktivno energijsko pijačo

Ne spreglejte