Torek, 14. 3. 2023, 17.07
1 leto, 1 mesec
Znani slovenski podjetnici ukradli fotografije: To nisem jaz, prijavite jih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,61
9
Slovenski podjetnici in menedžerki Tanji Skaza je nekdo z njenega profila na družbenem omrežju Instagram ukradel vse fotografije in ustvaril nov profil, ki je bil do zadnje podrobnosti enak njenemu. Nato je, domnevno v imenu podjetnice, vzpostavil stik s tako rekoč vsemi osebami, ki jim je sledil, in jih skušal prepričati, naj vložijo v kriptovalute. Tanja Skaza svoje sledilce na Instagramu prosi, naj lažni profil prijavijo. Gre sicer za v zadnjem času eno najbolj razširjenih goljufij na Instagramu. Posledice so za morebitne žrtve, ki ne prepoznajo, da jih nekdo vleče za nos, lahko tudi zelo resne.
Tako je lažna Tanja Skaza navezala stik z vsemi svojimi morebitnimi žrtvami. Eden prvih znanih Slovencev, ki so opozorili na prevaro, je bil komik Gašper Bergant.
Profil z uporabniškim imenom tanjas.kaza je bil na Instagramu ustvarjen sredi januarja, nato pa je več tednov kopiral vsebine s pravega profila slovenske podjetnice Tanje Skaza. Na prvi pogled je šlo za tako rekoč popolno kopijo njene prisotnosti na Instagramu, saj so bile na lažni profil prenesene vse njene fotografije in videoposnetki s pripisi, tudi sledil je istim osebam oziroma profilom kot "prava" Tanja Skaza.
Glede na pričevanja uporabnikov Instagrama se je lažni profil aktiviral sredi prejšnjega tedna in svojim sledilcem, teh je bilo nekaj manj kot šest tisoč, začel pošiljati sporočila. Neznana oseba (ali hudodelska združba) v ozadju je pogovor po izmenjanih začetnih pozdravih takoj preusmerila v trgovanje s kriptovalutami.
Končni cilj? Morebitno žrtev prepričati v vzpostavitev komunikacije prek njene telefonske številke v aplikaciji WhatsApp, kjer jo bo goljuf nato poskusil pripraviti do tega, da bi z njegovo pomočjo svoj denar vložila v kriptovalute. V konkretnem primeru v domnevno legitimno menjalnico, kjer bo lahko s pomočjo lažne Tanje Skaza iz vloženih 600 evrov v treh dneh ustvarila 5.870 evrov, v enem tednu pa 9.390 evrov.
Eden od glavnih opozorilnih znakov, da imamo opravka z goljufom, je polomljena slovenščina. Najverjetneje gre za osebo ali hudodelsko združbo iz tujine, ki si pri komunikaciji s Slovenci pomaga s katerim od spletnih prevajalnikov.
Gre za prebarvan tip prevare, na katerega smo na Siol.net opozorili že večkrat in se je v preteklih letih tudi med Slovenci širil v nekoliko drugačni obliki, prek oglasov na Facebooku.
Končni rezultat bo sicer enak: kdor podleže želji po ogromnem dobičku, bo svoj denar poslal neznanim goljufom, ki mu bodo v lažni spletni menjalnici pokazali velikanske donose, ko jih bo želel dvigniti, pa ga bodo prosili za nov polog. Svojega denarja skoraj zagotovo nikoli ne bo dobil nazaj. Še več, celo srečen bo lahko, če vsak dan ne bo prejel deset telefonskih klicev različnih goljufov, ki ga bodo pozivali k naložbam.
Da je nekdo zlorabil njene osebne podatke in fotografije, je na Instagramu v zadnjih dveh dneh opozorila tudi Tanja Skaza in uporabnike pozvala, naj prijavijo lažne profile, ki se predstavljajo zanjo:
Opozorilo "prave" Tanje Skaza.
Lažni profil Tanje Skaza je danes že neaktiven.
Instagram je v zadnjem letu postal gojišče prevar, ki obljubljajo bogastvo s kriptovalutami
Zgoraj opisani primer prevare na Instagramu, ki je kot svojo platformo zlorabil ime in podobo znane osebe (Tanja Skaza ni edina žrtev tovrstne zlorabe, temveč zgolj najnovejša, saj se na Instagramu pojavljajo mnogi dvojniki in dvojnice mnogo znanih Slovencev), še zdaleč ni edini način poskusa uporabnikom družbenega omrežja izprazniti denarnico ali še kaj hujšega.
Predvsem v zadnjem letu so Instagram okupirali kriptosvetovalci, ki svojim sledilcem, če ti denar v kriptovalute vložijo prek njih, obljubljajo dolgoročno nevzdržne stabilne redne tedenske ali mesečne donose na vloženi znesek.
Profil Kriptotrejd je redno objavljal pričevanja zadovoljnih slovenskih strank, ki so mu nakazale tisoč ali več evrov in nato prejemale tedenska izplačila od nekaj deset do nekaj sto evrov. Ko smo na Siol.net izpostavili, da je ta "poslovni model" dolgoročno nevzdržen in da gre verjetno za Ponzijevo shemo, nam je neznana oseba v ozadju najprej zagrozila s tožbo, nato pa izginila z Instagrama.
Kot smo na Siol.net pokazali na primeru profila Kriptotrejd, gre v tovrstnih primerih, sploh če je oseba v ozadju profila neznana, zelo verjetno za Ponzijeve sheme, ki obljubljene donose starejšim vlagateljem izplačujejo z denarjem novejših. Ko vplačila usahnejo, se izplačila prekinejo in profil, ki so ga bila polna usta obljub o bogastvu, ponikne. To se je zgodilo tudi v primeru Kriptotrejda.
Še ena pogosta vrsta prevare na Instagramu, ki je na videz povezana s kriptovalutami, v resnici pa njihovo privlačnost zgolj zlorabi kot past za naivneže, je obljubljanje večkratnega povečanja naložbe z nakupom kriptovalute oziroma kriptožetona v predprodaji. Ko bo enkrat prišel na odprti trg, bo njegova cena narasla za faktor deset, dvajset, jamčijo. Ti kriptožetoni pogosto sploh ne obstajajo ali pa gre za tako imenovane pump in dump dogodke, pri katerih goljuf kriptožeton ustvari sam in njegovo ceno nato umetno napihne z oglaševanjem naložbene priložnosti na družbenih omrežjih, nato pa proda vse svoje kriptožetone in ceno zruši, sam pa pobere dobiček.
Primer obljub o ogromnem povečanju prvotne naložbe, ki jo je širil profil Kriptotrejd.
Pri manj pogosti prevari, ki pa lahko ima za uporabnika ali uporabnico še precej hujše posledice od izgube od nekaj sto do nekaj tisoč evrov, komunikacija med goljufom in njegovo žrtvijo medtem postane tako intimna, da žrtev svojemu sogovorniku zaupa dovolj, da mu omogoči dostop do vsebine svojega pametnega telefona ali osebnega računalnika (največkrat prek orodja za oddaljeni nadzor). Možnosti, ki se ob tem odprejo prevarantu, so tako rekoč neomejene: dostopa lahko do osebnih podatkov žrtve, njenih fotografij in videoposnetkov, uporabniških računov, elektronskega bančništva, tudi morebitnih denarnic s kriptovalutami.
Preberite tudi:
9