Četrtek, 16. 2. 2023, 22.01
1 leto, 10 mesecev
"Kralja zlata", ki je imel štab tudi v Ljubljani, išče policija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,83
20
Harald Seiz je v Nemčiji znan predvsem po tem, da je bil do leta 2019 lastnik ene najbolj prestižnih hiš v državi, tako imenovane "vile Hollywood" v kraju Sindelfingen.
Sodišče v nemškem Stuttgartu je izdalo nalog za aretacijo Haralda Seiza. Gre za ustanovitelja in nekdanjega direktorja podjetja Karatbars International, ki se je uradno ukvarjalo s prodajo zlata, neuradno pa je upravljalo piramidno shemo, ki je ugasnila leta 2020. Karatbars je bil prisoten tudi na slovenskem trgu, nemško podjetje je imelo v Ljubljani dolgo celo uradno regijsko podružnico.
Devetinpetdesetletni Harald Seiz je po informacijah nemškega tabloida Bild na Tajskem in se nemškim oblastem najverjetneje še ne bo predal tako hitro, čeprav naj bi z njimi komuniciral prek e-pošte. Kot poroča Bild, bi moral Seiz, samooklicani "kralj zlata", sodišču pojasniti, ali je s svojimi ponudbami za zaslužek z naložbenim zlatom ogoljufal vlagatelje. Morebitnih oškodovancev naj bi bilo v več državah okrog 800 tisoč.
Harald Seiz je bil do poleta leta 2021 zelo aktiven na družbenem omrežju Instagram, od takrat pa je imel eno samo objavo, s katero promovira svoj novi projekt Minebase.
Podjetje Karatbars International, ki ga je Seiz ustanovil leta 2011, je tržilo enogramske zlate palice, obenem pa je ponujalo naložbeni program, prek katerega bi lahko "partnerji" podjetja zaslužili precej več denarja kot le z nakupi zlata in čakanjem, da mu naraste vrednost.
Partnerski program je bil pravzaprav klasična piramidna shema, saj je vključeval nakup naložbenega "paketa", ki je bil pravzaprav zgolj draga vstopnica v sistem, in nato novačenje novih članov, od katerih si je bilo mogoče obetati provizije, če bi kupili zlato oziroma predvsem rekrutirali nove člane.
Primer slovenskega promocijskega materiala, s katerim so v družbi Karatbars novačili nove člane.
Ko je zmanjkalo svežih "vlagateljev", se je Karatbars International preusmeril v svet kriptovalut in izdal kriptožeton karatGold coin (KBC), za katerega so v podjetju trdili, da ima kritje v zlatu. Da je bilo to zagotovilo zelo vprašljivo, je leta 2019 potrdil nemški regulator finančnih trgov BaFin, ki je podjetju Karatbars ukazal, naj takoj preneha trženje kriptožetona. Ta danes ni več vreden tako rekoč nič.
Tudi sicer so opozorila pred vlaganjem oziroma včlanitvijo v ekosistem Karatbars v prejšnjem desetletju izdali pristojni organi v več državah, med drugim v Veliki Britaniji, Kanadi, Novi Zelandiji, Franciji.
Veliki upi za slovenski trg
Podjetje Karatbars International je imelo kar deset let uradno regionalno podružnico tudi v Sloveniji. Prostore je imela na Jamovi cesti v Ljubljani in pozneje, v zadnjih mesecih delovanja, na Tržaški cesti.
Kot je razvidno iz podatkov v poslovnem imeniku Bizi, slovenska podružnica podjetja Karatbars International od leta 2016 pa do leta 2021, ko je bila izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije, ni imela niti evra prihodkov. Podatki o tem, kdo je delal v podjetju, so skopi, je pa znano, da je bil vodja slovenske podružnice Karatbars International nekaj časa Silvo Rezec.
Glavna pisarna prazna, vlagatelji razjarjeni
Po informacijah nemškega tabloida Bild na sedežu podjetja Karatbars International v nemškem Stuttgartu že nekaj časa ni več nikogar. Vodstvo Karatbars je vso komunikacijo s "poslovnimi partnerji" oziroma vlagatelji na družbenih omrežjih prekinilo konec leta 2020.
"Dolgujejo mi 5.000 funtov." "Danes sem jih klical sedemnajstkrat, nihče se ne javi." "Vaši podpori sem pisal petkrat, zakaj ne odgovorite?" "Nategnili so nas."
Pod njihovimi zadnjimi objavami je več sto komentarjev nezadovoljnih uporabnikov, očitno žrtev piramidne sheme, ki sprašujejo, kje je njihov denar oziroma kdaj bodo prejeli naročeno in plačano zlato. Sodeč po njihovih pritožbah, se na telefon že pred dvema letoma ni več oglašal nihče, prav tako niso odgovarjali na sporočila.
Preberite tudi:
20