Dve državi, dva avtomobilska objekta. Slovenski čaka na poteze države, Hrvati so prvič v 40 letih dobili nov asfalt in nadaljujejo dirkaško-turistični posel. Kako dolgo bo slovenska politika pri avtomobilski stezi, ki je v razvitem svetu tudi orodje dvigovanja prometne kulture in varnosti, še gledala stran?
Slovenija je lani dobila zasilno avtomobilsko stezo, ki pa še ni polno operativna. Kdaj bodo lahko nanjo zapeljali slovenski lastniki športnih avtov? Foto: Gregor Pavšič
Slovenci smo šele lani dobili (zasilno) avtomobilsko dirkališče in tako v Evropski uniji iz tega vidika nismo več popolnoma črna, temveč le še siva (sramežljiva) pika. To ne pomeni, da slovenski kupci avtomobilov ne marajo športnih različic in da se z njimi niso pripravljeni voziti, odkrivati meja in obnašanja avtomobila v varnem okolju ter tam brez ogrožanja nedolžnih udeležencev prometa sprostiti tudi svoj prekomerni adrenalin.
Minister je še nedavno tega kimal, a zdaj prihaja nova vlada
To so spoznale že skoraj vse evropske države. Dirkališče ni sredstvo neodgovornih voznikov avtomobilov, temveč (poleg gospodarskega in turističnega dejavnika) tudi neposredno sredstvo prometne varnosti.
To je ob nedavnem obisku Slovenije jasno poudaril tudi Jean Todt, predsednik avtomobilske zveze FIA. Slovenski politiki so njegovi trditvi, da Slovenija v luči izboljševanja prometne varnosti in kulture potrebuje tudi dirkališče, takrat pridno prikimali.
Vrata pred vhodom na poligon Gaj. Lastnik objekta je Ministrstvo za obrambo, ki ga je nacionalni zvezi za avtošport AŠ2005 v najem oddala za pet let. Foto: Gregor Pavšič
Prvi 'track day' v Gaj pripeljal več kot 60 avtomobilov
Mi smo se usedli v športni renault clio RS in v enem popoldnevu obiskali dve dirkaški stezi. Ob prihodu v Gaj so nas pričakala zaklenjena vrata in napis, da je območje v lasti Ministrstva za obrambo. Še približno leto in pol bo trajal najem objekta, gre za del opuščenega vojaškega letališča, s strani nacionalne zveze za avtošport AŠ2005.
Ni hrane, interneta in elektrike: Najprej poteza vlade, nato investitorjev
Ker država za ta objekt še nima jasne vizije, na njem tudi ni prave infrastrukture. Če bi zanj pridobili investitorje in podaljšali stezo, bi lahko postala prava dirkaška steza s pripadajočimi poligoni za treninge vožnje. Zdaj je sestavljena le iz ostrih ovinkov, tako da tudi precej trpijo zavore in vitalni deli serijskih avtomobilov.
Načrti širitve obstajajo že nekaj let, a prenovljena dirkaška steza (nekdanji Mobikrog je dobil nov asfalt, robnike in ograje) še ni zares zaživela. Dogajanje na stezi je za zdaj še precej omejeno, vseeno pa so prejšnji konec tedna tam organizirali prvi Track Day in na stezi se je zbralo kar od 60 do 70 avtomobilov.
Dirkališče ni sredstvo neodgovornih voznikov avtomobilov, temveč (poleg gospodarskega in turističnega dejavnika) tudi neposredno sredstvo prometne varnosti. Foto: Gregor Pavšič
Državi z nakupom avtomobila namenijo deset tisoče evrov, voziti pa ga morajo na Hrvaškem
Zanimanje za uporabo steze v Gaju očitno je. Slovenci imamo radi športne avtomobile in tisti izbranci, ki lahko zanje plačajo tudi več sto tisoč evrov ter jih registrirajo v Sloveniji, v državno blagajno prispevajo kar lep kupček denarja.
Država jim za zdaj ničesar ne vrne, saj morajo (super)športne avtomobile hoditi voziti k sosedom na Hrvaško ter evre puščati njim. Edino pravo slovensko dirkališče pa je medtem osamljeno in le tistih nekaj črt gum na dolenjskem asfaltu razkriva, da se tu občasno kaj vendarle dogaja. Tudi vsak ovinek in robnik kot da bi čakal, da država bolj načrtno stopi na pot gradnje dostojnega objekta.
Anton Anderlič, predsednik AŠ2005, je že razkazal načrte za širjenje dirkaškega objekta Gaj. Toda brez odločnega stališča države tudi investitorjev v Gaj ne bo.
Gaj ima stezo in lahko gosti avtomobilske dirke in "track daye", infrastruktura pa je zgolj zasilna. Foto: Gregor Pavšič Anderlič: Rad bi delal zares, ne pa tako kot zdaj
In ministrovo kimanje legendarnemu Todtu? Operativno delo zdajšnje vlade se zaključuje in zato žal še nič posebej novega, nam je povedal Tone Anderlič. Nekdanji poslanec je predsednik športne avtomobilske zveze AŠ205 od njene ustanovitve in tudi prvoosebno vodi projekt gradnje dirkališča na sicer državnem ozemlju. Anderlič si že dalj časa prizadeva, da bi se pristojnost za dogovore z AŠ2005 z ministrstva za obrambo prenesla na infrastrukturno ministrstvo. To je odgovorno za promet in varnost na slovenskih cestah.
"Morda bo to priložnost za naslednjo vlado, da kaj resnega naredi. Z vseh strani dobivam le pozitivna sporočila. Nihče ne reče, da dirkališča noče, zgodi pa se ravno za eno figo. V omejenih zadevah sicer lahko zdaj v Gaju delamo, toda treba bo začeti delati na polno ali pa nič. Takole na pol dolgoročno ne gre," dodaja Anderlič, ki tudi v obnovi konkurenčnega dirkališča Grobnik ne vidi ovir. Sam je prepričan, da je povpraševanja dovolj za vse.
Anderlič: "V Gaj bi radi privabili tudi motoriste. Narašča število motoristov, ki se sploh ne vozijo več v prometu, temveč raje naložijo motocikel na prikolico in se zapeljejo do dirkališča. Tam v nekaj urah precej bolj varno sprostijo svoj adrenalin. Konkurenca je dobrodošla."
Hrvati za nov asfalt namenili 1,2 milijona evrov
Po dveh urah vožnje smo z avtomobilom prispeli pred vrata Grobnika, dirkališča nad hrvaško Reko. Letos bo staro natanko 40 let, pred nekaj tedni pa je dobilo svojo novo (drugo) asfaltno podlago.
Hrvati so vanjo vložili 9,5 milijona hrvaških kun oziroma 1,2 milijona evrov. Prvič od gradnje dirkališča so ga letos menjali. Stari je pričal o dirkaških potezah motociklističnih asov kot so bili Kevin Schwantz, Randy Mamola, Giacomo Agostini (in takrat še dirkač Igor Akrapovič), a bil je zelo grob in dobesedno je žrl gume.
Dirkališče Grobnik so odprli leta 1978 in letos praznuje 40 let. Foto: Gregor Pavšič
Lesene tribune za obiskovalce avtomobilskih dogodkov na Grobniku, ki je za 1,2 milijona evrov zdaj dobil nov asfalt. Foto: Gregor Pavšič
Gostinska ponudba na Grobniku. Foto: Gregor Pavšič Infrastruktura je stara tudi na Grobniku, a steza je odlična
Res je, infrastruktura je tudi pri Hrvatih precej slaba, a dirkališče kljub temu živi. Večji del leta je zasedeno oziroma dobro izkoriščeno. Za goste je poskrbljeno tudi z nekaj kulinarične ponudbe, brezžični internet in podobno. Kljub vsemu daleč od modernih evropskih dirkališč.
Toda osnovno poslanstvo dirkaškega objekta, to je asfalt za dokazovanje vozniškega mojstrstva, tam imajo. V boksih, tudi med Slovenci, ki so tja svoje avtomobile pripeljali na track day, povprašamo o prvih vtisih. Komentirajo, da je manj neravnin, boljši robniki, asfalt je zdaj mnogo bolj prijazen do gum. Pretirane obrabe ni.
Vozijo tisti, ki so za eno uro sproščanja adrenalina plačali 70 evrov. Znesek dejansko ni visok, če ga primerjamo s prehitro vožnjo v odprtem prometu. Tovrstni »track dayi« so v tujini zelo priljubljeni. Slehernemu smrtniku nudijo možnost vožnje avtomobila po dirkališču. Na blagajni nihče ne vpraša, kakšna konjenica poganja njegov avtomobil. Pomembna je le želja po vožnji, učenju, spoznavanju in sproščanju. Tudi po družbi s somišljeniki, s katerimi si ob postankih za hlajenje tehnike izmenjujejo vtise.
Grobnik v primerjavi z Gajem ostaja prava dirkaška steza, ki omogoča višje hitrosti in hitrejše srednje zaprte ovinke. Foto: Gregor Pavšič
Vsak clio RS v omejeni seriji RS 18 je opremljen z Akrapovičevim izpuhom. Foto: Gregor Pavšič Renault clio RS 18 – Vsak je serijsko opremljen z Akrapovičevim izpuhom
In še o cliu RS. Vozili smo posebno različico RS 18, ki so jo pri Renault Sportu izdelali ob koncu življenjskega cikla četrte generacije clia. Avtomobil je imel vse tisto najboljše, kar tak renault lahko danes ima. Izhaja iz različice clio RS cup, ima zvočni sistem Bose in tudi serijski Akrapovičev izpušni sistem. V notranjosti izstopajo predvsem dodatki usnja in alkantare na volanskem obroču ter varnostni pasovi rdeče barve.
Tako oblikovno kot tudi iz vidika opreme clio RS ostaja zelo prepričljiv športni malček, ki ga poganja 1,6-litrski turbo motor z močjo 220 "konjev« in 220 njutonmetri navora. Še vedno je za prenos moči na sprednji kolesi zaslužen dvosklopčni samodejni menjalnik EDC, ki v pravih dinamičnih položajih – na primer med obiskom dirkališča – težko sledi tehničnemu ritmu clia. Možnost ročnega menjalnika bi prav gotovo prepričala katerega od navdušencev nad cliom.
Ko je Renault ob prehodu s tretje na četrto generacijo clia RS tega precej pomehkužil, so Francozi to opravičevali s ciljanjem na širši krog potencialnih kupcev. Za vsakega izgubljenega kupca bomo na ta račun dobili dva nova, so takrat trdili. Vsaj v Sloveniji se ta načrt ni izšel. Renault je v Sloveniji prodal 126 cliov RS tretje in 108 cliov RS četrte generacije.
Tako opremljen clio RS z zaporedno številko 252, ki bo zanimiv tudi zbirateljem avtomobilov, uradno stane 27.890 evrov. S popustom se ta cena zniža na 26.290 evrov.
Obstoječi clio RS ima možnost le samodejnega menjalnika. Bo po zgledu novega megana spet dobil tudi ročnega?
Foto: Gregor Pavšič
2,17
Slovenija je lani dobila zasilno avtomobilsko stezo, ki pa še ni polno operativna. Kdaj bodo lahko nanjo zapeljali slovenski lastniki športnih avtov?
Slovenci smo šele lani dobili (zasilno) avtomobilsko dirkališče in tako v Evropski uniji iz tega vidika nismo več popolnoma črna, temveč le še siva (sramežljiva) pika. To ne pomeni, da slovenski kupci avtomobilov ne marajo športnih različic in da se z njimi niso pripravljeni voziti, odkrivati meja in obnašanja avtomobila v varnem okolju ter tam brez ogrožanja nedolžnih udeležencev prometa sprostiti tudi svoj prekomerni adrenalin.
Vrata pred vhodom na poligon Gaj. Lastnik objekta je Ministrstvo za obrambo, ki ga je nacionalni zvezi za avtošport AŠ2005 v najem oddala za pet let.
Dirkališče ni sredstvo neodgovornih voznikov avtomobilov, temveč (poleg gospodarskega in turističnega dejavnika) tudi neposredno sredstvo prometne varnosti.
Anton Anderlič, predsednik AŠ2005, je že razkazal načrte za širjenje dirkaškega objekta Gaj. Toda brez odločnega stališča države tudi investitorjev v Gaj ne bo.
Gaj ima stezo in lahko gosti avtomobilske dirke in "track daye", infrastruktura pa je zgolj zasilna.
Anderlič: Rad bi delal zares, ne pa tako kot zdaj
Dirkališče Grobnik so odprli leta 1978 in letos praznuje 40 let.
Lesene tribune za obiskovalce avtomobilskih dogodkov na Grobniku, ki je za 1,2 milijona evrov zdaj dobil nov asfalt.
Gostinska ponudba na Grobniku.
Infrastruktura je stara tudi na Grobniku, a steza je odlična
Grobnik v primerjavi z Gajem ostaja prava dirkaška steza, ki omogoča višje hitrosti in hitrejše srednje zaprte ovinke.
Vsak clio RS v omejeni seriji RS 18 je opremljen z Akrapovičevim izpuhom.
Renault clio RS 18 – Vsak je serijsko opremljen z Akrapovičevim izpuhom
Obstoječi clio RS ima možnost le samodejnega menjalnika. Bo po zgledu novega megana spet dobil tudi ročnega?
4