Četrtek, 20. 3. 2025, 22.35
2 uri, 22 minut
Intervju: Markus Schäfer, član uprave Mercedes-Benza za razvoj
Prvi razvojnik Mercedesa: druge možnosti ni bilo, lahko bi le še izstopili iz avtomobilizma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,23
Markus Schäfer, vodja razvoja pri Mercedes-Benzu, odkrito o največjih razvojnih naložbah v zgodovini podjetja in vseh izzivih, ki jih danes čakajo tako v Evropi kot na Kitajskem.
Markusa Schäfer, člana uprave Mercedes-Benza, smo srečali na njihovem dogodku v Rimu, kjer so razkrili novi model CLA in predvsem platformo MMA.
"Danes je pomembno, da postavljamo nove standarde na področju dosega, polnjenja in porabe energije. Tudi zunaj segmenta ne poznam električnega avtomobila, ki bi zmogel vse to. Smo prvi tradicionalni proizvajalec avtomobilov, ki je v celoti razvil svoj operacijski sistem. Nekateri so sicer že izdelali operacijske sisteme za infozabavni del vozila, naš pa upravlja celotno vozilo. Platforma je izjemno prilagodljiva. Ima električni doseg, blagi hibrid – in to brez kompromisov. Motor je postavljen prečno, ima zelo kompaktno zasnovo. Na platformi bodo shooting brake, SUV, podaljšane izvedbe za Kitajsko, motor od majhnih do večjih baterij, na voljo bosta dvo- in štirikolesni pogon. Poleg tega lahko potrdim tudi novo električno vozilo AMG, ki bo z zmogljivostmi vrh te platforme. Prepričan sem, da tako velikega razvojnega projekta Mercedes-Benz v svojih 130 letih še ni opravil," je v Rimu povedal Markus Schäfer, ki je kot član uprave Mercedes-Benza zadolžen za področje razvoja.
Trenutno je razvoj novih pogonov in smeri, kam želijo iti tradicionalni proizvajalci, med najzahtevnejšimi in najobsežnejšimi. Schäferjeva ekipa je konec prejšnjega tedna v Rimu pokazala novi model CLA, ki je nastal na novi modularni kompaktni platformi MMA. Letos bodo na ceste že pripeljali prvi avtomobil, nato sledita izvedba shooting brake in tudi prvi športni terenec. "Nekaj novega pripravljamo tudi za razstavo IAA v Münchnu, to že lahko obljubim. Vse bo šlo dokaj hitro. Načrtovane nove modele s platforme MMA bomo razkrili v roku približno dveh let in pol."
Tudi vaša platforma, ki je pripravljena tako na hibridni kot električni pogon, kaže na novo realnost za proizvajalce, ki bodo morali razvijati dve vzporedni smeri pogonov. Ostajate pa pri večjem številu različic, imate več tipov baterij, celotna ponudba ne gre v smer poenostavitve. Zakaj?
Naše avtomobile prilagajamo in poosebljamo, to je sestavni del premijskega segmenta. Imeli smo kupeje, roadsterje, kabriolete in podobno. To je del Mercedesa, nismo množični proizvajalec. Preostali imajo manj barv, morda eno notranjost, toda to nismo mi. Res pa je, da z blagimi hibridi zdaj vztrajamo dlje, kot smo sprva nameravali. Delež klasičnih pogonov naj bi šel dol, električni navzgor, zdaj pa postaja jasno, da bosta oba svetova vzporedno vztrajala dlje, kot smo predvidevali. Temu se moramo prilagoditi.
Kakšna je bila glavna dilema pri iskanju odgovora na vprašanje, kako naprej?
Odločili smo se, da ostanemo v tem poslu in ostanemo uspešni. To je zapleten izziv. Spraševali smo se, ali naj ukinemo klasične motorje, naj ukinemo električne in z njimi počakamo, ko bo trg morda nanje pripravljen bolje kot danes. To so bile vse slabe izbire. Odločili smo se, da nobene od smeri ne črtamo. Prav tako ne smemo zmesti kupca. Ta pri avtomobilu, kot je CLA, ne bo videl razlike med bencinsko in električno gnanim. Ko bo sedel v avtomobilu, bo zanj vse enako. Od zunaj je razlika le v maski sprednjega dela, obliki avtomobila pa bosta enaki. Enako bo v prihodnje tudi z modeloma razredov C in E.
Omenili ste počasnejši prehod na električne pogone od želenega. Kako ga pospešiti oziroma kaj je tisto, česar si kupci za tako spremembo želijo?
Kupcev v elektromobilnost ne moremo prisiliti, enako tudi ne zakonodaja. Kupec bo sam znal sprejeti svojo odločitev. Avtomobil mora biti tak, da bo samodejno prepričal voznike in se bodo ti zanj odločili zavestno. Naša naloga je, da znižamo stroške izdelave električnega avtomobila in lastniške stroške. Če bo poraba dovolj nizka in s tem vožnja cenejša, bo kupce to zanimalo. Enako se bo zgodilo, ko se bo polnilna infrastruktura še izboljšala. Ko bo polnjenje trajalo deset minut, bo to odpravilo dodatne pomisleke. Vse to so pogoji, da se bo še več voznikov odločilo za električne pogone. Med trgi so velike razlike, enako med posameznimi regijami. Naredili smo svojo domačo nalogo: imamo tovarno baterij, vlagamo milijarde v lastno polnilno infrastrukturo, raziskujemo celice baterij, izdelujemo svoje elektromotorje in lastno platformo. Opravili smo res veliko dela.
Verjamem, da je za podjetje težko in tudi drago razvijati oba tipa pogonov. Nekateri tekmeci, ki so se že v celoti opredelili le za električne pogone, imajo tu navidezno lažje delo. Koliko danes stane razvoj novih mercedesov?
Res je. Trenutno so naše naše naložbe v razvoj najvišje v zgodovini Mercedes-Benza. Samo v razvoj te nove platforme smo vložili osem milijard evrov. Skupaj s tovarnami, polnilno infrastrukturo in drugim obseg naložbe znaša že 14 milijard evrov. Da, to je največ v zgodovini podjetja. Dobra stran je ta, da si to za nekaj časa lahko privoščimo. Imamo močno znamko, ki prinaša dobre rezultate. Zato lahko investiramo vsaj v to prehodno obdobje, seveda pa neskončno ne bomo mogli vztrajati pri obeh tipih pogona. Opravili smo vse osnovno delo, imamo vse, kar potrebujemo. Obnovili smo tudi klasične motorje, in sicer na standard Euro7. Imam ekipo 20 tisoč inženirjev, ki so opravili veliko dela in so precej utrujeni. Toda prave alternative ni bilo. Lahko bi le še izstopili iz avtomobilskega posla. Iti zgolj v smer klasičnih pogonov ni več mogoče, enako pa tudi ne bi bilo smiselno že zdaj iti naprej zgolj z električnimi pogoni. To bi pošteno spremenilo podjetje.
Kako ocenjujete razmere na Kitajskem? Večina evropskih proizvajalcev je imela tam lani zelo težko leto.
Vsak mednarodni proizvajalec je na Kitajskem pod velikim pritiskom in to še posebej v velikoserijskem segmentu. Mi na srečo nismo del tega. Tam je treba tekmovati z novimi tehnologijami. Treba je opazovati druge in razvijati nove sisteme, slediti trgu in tudi konkurenci. Kot sem že dejal, na množičnem trgu je tudi velik pritisk na cene.
Razvoj gre torej v smeri vertikalne integracije, kjer ima proizvajalec ključne elemente pod svojim nadzorom. Razvili ste mnoge nove komponente platforme MMA. Kako je zdaj videti organizacija vašega razvoja?
Vse razvojnike smo zbrali na enem mestu. Strokovnjaki za programski in mehanski del avtomobila so v isti stavbi. Samo v mojem oddelku dela 12 tisoč ljudi. V razvoju torej ni zunanjih podjetij, ali pa da bi vsak sedel na drugi lokaciji in bi razvoj delali na daljavo. Ne, vsi smo združeni v en velik skupni razvojni center. Izdelali smo tudi programski hub za 400 milijonov evrov. To je sedemnadstropna stavba, kjer se ukvarjamo s popolno integracijo programske zasnove v celoten avtomobil. V zadnjih letih smo zaposlili tudi veliko programerjev, zagotovo se je zato narava podjetja precej spremenila. Vse to smo naredili v zadnjih nekaj letih.
Koliko modelov si boste še privoščili v kompaktnem razredu, ki za Mercedes ni ravno naraven dom?
V tem segmentu bomo s sedmih prešli na štiri modele. To je bilo za nas nujno v tem vstopnem segmentu, kjer nismo zares doma. Drugi močni proizvajalci imajo drugačno stroškovno strukturo, morda avtomobile izdelujejo drugje. Mi moramo povečati prodajo za vsako izvedbo avtomobila in zato klestimo število modelov. Potrebujemo avtomobile, ki jih lahko prodajamo povsod – v Evropi, na Kitajskem, v ZDA in podobno. Kompaktni razred A ni bil del tistih avtomobilov, ki se dobro prodajajo povsod. Odločitev ni bila lahka, a bila je neizbežna in zato je to eden izmed modelov, ki ga ne bomo več izdelovali.
