Sobota, 8. 1. 2022, 11.08
2 leti, 11 mesecev
Nekoč je imel sanje, da reli Dakar zmaga s tovornjakom
Nepozabni prizori: njegove sanje je žal končala tragedija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,84
Obnovljeni DAF z dvojno kabino iz leta 1984 na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji.
Nizozemec Jan de Rooy je imel pred 40 leti sanje. Avanturistični reli Dakar je želel kot prvi zmagati s tovornjakom. Eden prvih poizkusov je bil DAF z dvojno kabino in dvojnim motorjem, ki so ga za letošnjo izvedbo tega relija v Savdski Arabiji – po skoraj 40 letih – temeljito obnovili in ga poslali nazaj na štart. Ta tovornjak je tudi spomin na nekoč prosta pravila dirkanja s tovornjakom skozi puščave, na pogone s 1.200 "konji", hitrostmi prek dvestotice in nepozabna prehitevanja najboljših avtomobilov.
Jan de Rooy je eden najbogatejših Nizozemcev in ustanovitelj največjega nizozemskega transportnega podjetja. Pred štiridesetimi leti je imel pred seboj velike sanje. Reli Dakar je bil v Afriki na vrhuncu svoje težavnosti, slave in pojma izjemne avanture, De Rooy pa je želel na tej dirki v skupni razvrstitvi kot prvi zmagati s tovornjakom.
Jan de Rooy je danes star 78 let, v začetku osemdesetih pa je pisal zgodovino Dakarske avanture.
Imel je sanje – zmagati Dakar s tovornjakom
Nizozemec je bil na štartu prvič pred 40 leti. Takrat še s klasičnim tovornjakom znamke DAF, ki je zmogel le okrog 200 "konjev". Toda v času velike tehnične svobode je bila zmaga na Dakarju s tovornjakom, nekaj danes nepredstavljivega, dejansko vsaj teoretično mogoča.
Ko se je De Rooy prvič vrnil iz Afrike, je bil v tovarni DAF jasen. Želel je veliko močnejši tovornjak, ki bi bil lažje kos afriškim breztpotjem in prostranim puščavam. Tako so mu za leto 1984 pripravili zelo poseben tovornjak, ki je imel zanimivo zasnovo dveh kabin. Eno je imel spredaj, drugo pa – ta je bila obrnjena v nasprotno smer vožnje – zadaj. Obe kabini sta skupaj z motorjema poganjali vsaka svojo kolesno os. Oba motorja sta imela skupno moč že okrog 800 "konjev".
Lani so Nizozemci povsem obnovili legendarni tovornjak z dvojno kabino. Ostal je originalen kot v letih 1984 in 1985, izboljšali so le nekatere varnostne elemente.
Obnovili so kultni tovornjak z dvojno kabino iz leta 1984
Prav ta poseben tovornjak, zagotovo eden najbolj posebnih udeležencev Dakarja in pravi spomenik njegove nekdanje tehnične svobode ter inženirske ustvarjalnosti, je tudi na letošnjem reliju v Savdski Arabiji požel veliko zanimanja.
Pri Rooyjevi ekipi so namreč temeljito obnovili tovornjak z dvojno kabino iz leta 1984 in letos ga v razvrstitvi "classic" vozi Michiel Kuijs (posadko sestavljata še Geert van Genugten in Maikel Neijenhuis ). Tovornjak je povsem originalen in tehnično enakem tistemu, ki ga je Jan De Rooy na Dakarju vozil v letih 1984 in 1985 – nekaj modernih nadgradenj ima le na varnostni strani, tudi sicer pa v razvrstitvi klasikov na Dakarju ne odloča hitrost, temveč točnost.
Jan de Rooy se je s tem tovornjakom dvakrat udeležil relija Dakar.
Pripravljeni tovornjak za letošnji Dakar. Na skrajšanemu delu trase poteka tudi tekmovanje v razvrstitvi Classic, kjer vozijo na točnost.
S tovornjakom sredi osemdesetih že v absolutni prvi deseterici
Nizozemci so letos v Savdski Arabiji na tak način spomnili na nekdanje vizionarstvo Jana De Rooya. Tovornjak z dvojno kabino je sredi osemdesetih ostal doma, saj so se v Afriko že odpravili s klasično zasnovo tovornjaka z dvojnim turbo motorjem. Ko je dobil De Rooy leta 1986 uradno podporo znamke DAF, sta tovornjak poganjala dva petsto-"konjska" turbo motorja. Tovornjak z maso 10,5 tone je že dosegal hitrosti okrog 200 kilometrov na uro in De Rooy je do odstopa držal mesto v prvi deseterici v skupni razvrstitvi z avtomobili.
Izjemni DAF s 1.200 "konji", dvema menjalnikoma in najvišjo hitrostjo 220 kilometrov na uro
V naslednjem letu je tovornjaku maso zmanjšal za celo tono, mu dodal nekaj aerodinamičnih izboljšav, toda absolutno najzmogljivejši tovornjak je De Rooy na Dakar pripeljal leta 1988. Pred 34 leti je bil to DAF turbo twin X1, ki je imel šest turbinskih polnilnikov in dva motorja s po 600 "konji". Za prenos moči sta skrbela dva medsebojno sihronizirana samodejna menjalnika, ki ju je voznik upravljal prek enotne ročice.
Ta tovornjak je hitrost sto kilometrov na uro dosegel v 8,5 sekunde, najvišja hitrost pa je znašala 220 kilometrov na uro.
De Rooy je s tem tovornjakom tega leta poskrbel tudi za enega najbolj znamenitih prizorov z zgodovini Dakarja. Sredi puščave je pri hitrosti več kot 200 kilometrov na uro prehiteval takrat enega vodilnih avtomobilostov, Arija Vatanena s peugeotom 405 T16. Nepozabno.
Video – nepozabno prehitevanje tovornjaka sredi puščave
Tragedija – šestkratno prevračanje pri 180 kilometrih na uro
Toda le nekaj dni pozneje se je na Dakarju zgodila tragedija. Sodeč po prostih tehničnih pravilih skoraj neizbežna. Poleg De Rooya je enak tovornjak vozil tudi njegov rojak Theo van de Rijt, ki je imel vlogo asistenčnega vozila.
Toda 9. januarja 1988 je v puščavi v Nigerju pri hitrosti 180 kilometrov na uro priletel v skrito sipino, tovornjak se je šestkrat prevrnil in končal povsem razbit, mehanika Kees van Loevezijna pa je medtem skupaj s sedežem vrglo iz kabine. Na mestu nesreče je bil mrtev, van de Rijt in tretji član posadke, Chris Ross, pa sta bila težje poškodovana.
Janov sin Gerard de Rooy je reli Dakar v razvrstitvi tovornjakov dobil dvakrat, nazadnje leta 2016.
Ostali so spomini
DAF se je nemudoma umaknil s tega relija in tudi končal športne aktivnosti, preostale tekmovalne tovornjake pa je pozneje odkupil prav De Rooy. Toda tekmovalni tovornjaki so se s to nesrečo za vedno spremenili, dobili ostrejše tehnične pravilnike in predvsem omejeno najvišjo hitrost. Tudi De Rooyjeve sanje, da bi s tovornjakom na Dakarju zmagal v skupni razvrstitvi, so ostale neuresničene.
Za primerjavo, danes je najvišja hitrost dirkalnih tovornjakov na Dakarju omejena na 130 kilometrov na uro.
