SiolNET. Avtomoto Zgodbe
2,88

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Neverjetno odkritje: našli dve potopljeni japonski letalonosilki

2,88

termometer

Znanstveniki, raziskovalci in zgodovinarji na krovu raziskovalne ladje RV Petrel, ki je bila v lasti pokojnega Paula Allena, so odkrili dolgo izgubljeni potopljeni japonski letalonosilki iz bitke za Midway v drugi svetovni vojni. Letalonosilki Kaga in Akagi, paradna konja japonske mornarice, so našli na globini 5.400 metrov, dva tisoč kilometrov od pristanišča Pearl Harbor.

Octopus, jahta, superjahta Avtomoto 300 milijonov evrov za jahto: na prodaj najboljša izmed vseh #foto

Potopljena v bitki za Midway

Posadka RV Petrel je na dnu zveznega morskega naravnega spomenika Papahānaumokuākea v severozahodnem delu Havajskega otočja že 16. oktobra našla ostanke letalonosilke Kaga, štiri dni pozneje pa še paradnega konja japonske mornarice, letalonosilko Akagi. Obe letalonosilki sta bili potopljeni v bitki za Midway, ta velja za odločilno bitko druge svetovne vojne na Tihem oceanu pri zaustavitvi japonskega prodiranja, ki se je začelo z napadom na Pearl Harbor šest mesecev prej.

Ogromno območje, kjer se je zgodila bitka za Midway, so raziskovali kar nekaj tednov. RV Petrel je na območju zveznega morskega naravnega spomenika prepotovala kar 500 navtičnih milj in na koncu na globini 5.400 metrov, okoli dva tisoč kilometrov od Pearl Harborja, našla kar dve potopljeni letalonosilki.

Japonska letalonosilka Akagi in Kaga Foto: Wikimedia Commons

Prva se je potopila Sorju, sledila je Kaga, na koncu pa še Akagi

Številni zgodovinarji so si enotni, da je bila bitka za Midway ključna točka druge svetovne vojne, ki je spremenila tok dogajanja. Japonska letalonosilka Akagi in Kaga Foto: Wikimedia Commons Japonski napad na Pearl Harbor je močno zadel Američane, ki se od tega udarca nikakor niso zmogli pobrati. Še težje je bilo sprejeti, da so obveščevalci vedeli za napad, a niso pravočasno obvestili mornarice. Tudi v drugem primeru je obveščevalcem uspelo razvozlati skrito šifro JN-25, a so se takrat pravočasno pripravili na japonski pomorski napad.

Tridnevna bitka v Tihem oceanu, v kateri je sodelovala skoraj vsa pomorska in letalska flota obeh držav, vse do konca ni bila odločena. Kljub velikim izgubam so bili po treh dneh boja Američani v veliki prednosti. Izgubili so letalonosilko Yorktown, rušilca, 109 letal z letalonosilk in 38 letal s kopnega. Življenje je izgubilo približno 550 mornarjev in pilotov. Japonci so izgubili štiri letalonosilke in težko križarko, hudo pa so bili poškodovani ena križarka, dva rušilca in bojna ladja. Izgubili so 322 letal ter 3.500 mornarjev in najboljših pilotov.

Pokojni Paul Allen je marca 2015 s svojo raziskovalno ladjo RV Petrel pod gladino oceana blizu Filipinov odkril dolgo izgubljeno japonsko vojaško ladjo Musaši, ki je bila potopljena med drugo svetovno vojno. Avgusta 2017 je odkril ameriško bojno ladjo USS Indianapolis, ki je po srečanju z japonskim torpedom v Tihem oceanu potonila 30. julija 1945. Petega marca leta 2018 je vzhodno od obale Avstralije na globini blizu 5.500 metrov odkril še ostanke potopljene ameriške letalonosilke USS Lexington. Zdaj lahko na njegov seznam dodajo še japonski letalonosilki Akagi in Kaga.

Sprva bojna ladja, pozneje letalonosilka

Japonska letalonosilka Akagi in Kaga Foto: Wikimedia Commons Načrte za izdelavo so potrdili 6. decembra 1920. Sprva so načrtovali izdelavo bojne ladje, vendar so zaradi podpisane washingtonske morske pogodbe 6. februarja 1922 izdelavo prekinili. Podpis pogodbe je prinesel omejitve k izdelavi vojaških ladij, vendar je dovolil predelavo dveh obstoječih trupov za izdelavo letalonosilk z nosilnostjo do 34 tisoč ton.

Po izdelavi manjše letalonosilke Hošo so se Japonci odločili, da bodo izdelali še dve večji in hitrejši letalonosilki. Nedokončana trupa Amagi in Akagi sta se uvrstila v nadaljevanje pomorskega programa. Za dokončanje ladje so namenili 24,7 milijona jenov, vendar so osem milijonov jenov porabili februarja 1922 ob zaustavitvi izdelave. Kmalu so odobrili dodatnih 90 milijonov jenov in jih namenili za dokončanje obeh letalonosilk.

Ker je bil trup ladje Amagi poškodovan v potresu 1. septembra 1923, so 19. novembra začeli izdelavo le ene letalonosilke. Leta 1925 so končali izdelavo, vendar so ladjo do novembra 1927 le testirali. Akagi je pozneje postala druga letalonosilka japonske mornarice. Šele zatem so izdelali letalonosilko Kaga, ki je bila neposredna zamenjava uničene Amagi.

Japonska letalonosilka Akagi in Kaga Foto: RV Petrel Japonska letalonosilka Akagi in Kaga Foto: RV Petrel

Ime je dobila po gori

Ker je bila Akagi sprva bojna križarka, je ime dobila (tako kot druge križarke mornarice) po gori. Akagi je mirujoči vulkan v regiji Kanto. Kljub temu, da je pozneje postala letalonosilka, je ohranila svoje ime. Letalonosilke so po tradiciji poimenovali po letečih bitjih, a imena vseeno niso spremenili.

Akagi je v dolžino merila 261 metrov in je imela 8,08 metra ugreza. Na njej je bilo lahko do 1.600 članov posadke in je ob polni obremenitvi imela nosilnost 34.920 ton.

Edini letalonosilki s tremi krovi

Akagi in Kaga sta bili edini letalonosilki s tremi krovi. S to zasnovo so najverjetneje želeli izboljšati vzletni čas in fleksibilni cikel obnove. Na Akagiju je bil glavni krov dolg 190,2 metra in širok 30,5 metra, srednji krov je bil dolg le 15 metrov in spodnji krov 55 metrov. Na ladji so bili še dva glavna hangarja in tretji pomožni hangar. Na njej je bilo prostora za 60 letal, ob polni bojni pripravljenosti pa je bilo na njej približno 570 tisoč litrov goriva za letala.

Japonska letalonosilka Akagi in Kaga Foto: Wikimedia Commons

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • čriček / 31.10.2019. ob 16:51 +2 0

    In kaj je tukaj neverjetnega.

    +2 0
delitve: 20
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin