Glavni krivec za inflacijo? Ladijski prevoz drag kot še nikoli. #foto

Japonski Nissan je bil v šestih mesecih (do konca septembra) glede na zadnje podatke o poslovanju podjetja prisiljen za ladijski prevoz plačati 19 milijard jenov (132 milijonov evrov) več kot v enakem obdobju lani. A niso edino podjetje, ki je za ladijski prevoz plačalo ogromne vsote. Glede na podatke o zaslužkih v zadnjem četrtletju so izvršni predsedniki večjih proizvajalcev in finančniki opozorili, da imajo ob takšnih cenah ladijskega prevoza težavo spraviti avtomobile do kupcev po dogovorjeni ceni, in obenem izrazili skrbi glede inflacije, ki bo vztrajala ob še vedno naraščajočih cenah ladijskega prevoza.

Ob takih cenah pozabite na znižanje inflacije

Kaj se torej dogaja? Zakaj je kar naenkrat premalo tovornih ladij, še posebej zdaj, ko avtomobilisti izdelajo vse manj avtomobilov in je treba na dnevni ravni prepeljati manj avtomobilov kot v preteklih letih? Kot pravijo različni analitiki, so se težave začele že leta 2016. Naročila za posebni ladijski prevoz so se na letni ravni zniževala za okoli štiri odstotke, zato so ladijski operaterji potihoma že pričakovali zmanjšano povpraševanje.

Ko je leta 2020 udarila bolezen covid-19, se je povpraševanje po ladijskem prevozu povsem ustavilo. Lastniki ladij so se v tretjem četrtletju zaradi padca povpraševanja odločili, da v pokoj pošljejo 30 tovornih ladij. Na svetu je sicer še vedno obratovalo oziroma je bilo pripravljenih skoraj 800 tovornih ladij. A za to potezo so bili lastniki ladij kaznovani z obrestmi. Povpraševanje je poskočilo, podrlo vse rekorde in letos je bila konkurenca ob zmanjšani ponudbi velika.

Zaradi premajhnega števila prihaja do zastojev pri prevozu, obenem gredo cene v nebo. Strošek prevoza enega avtomobila iz Šanghaja do Evrope danes znaša že več kot 1.500 evrov. Foto: Gregor Pavšič

Dobičkonosna tovorna pot iz Kitajske v Evropo

Tovorna pot med Azijo in Evropo je postala ena najbolj dobičkonosnih za ladjarje in bo v prihodnosti postajala za njih še večja zlata jama. Cene ladijskih prevozov so poskočile predvsem zaradi velikega izvoza avtomobilov iz Kitajske. V Evropo iz Kitajske namreč v velikih količinah avte uvažata Polestar in MG, ki sta v lasti kitajskega velikana Geely oziroma SAIC. Med največjimi uvozniki so tudi Tesla, BMW (iX3) in Renault (dacia spring).

Rezultat tega so rekordne cene ladijskega prevoza. Dan Nash, vodja prevoznikov vozil pri VesselsValue, je razkril nekaj zanimivih številk. Pred letom ozirom letom in pol je avtomobilskega proizvajalca prevoz iz Šanghaja do belgijskega pristanišča Zeebrugge, preračunano na en avtomobil, stal med 480 in 680 evrov. Danes je ta strošek na en avtomobil med 1.450 in 1.950 evri. Kot je še zatrdil Nash, je bil Nissanov rekord iz septembra verjetno že podrt, saj naj bi avtomobilisti za dnevni najem plačevali prihodnje leto tudi do 145 tisoč evrov.

Povpraševanje se ne umirja, kar je tudi razlog za dvig cen. Kitajski BYD naj bi naročil kar dve ladji za svojo uporabo, podobno razmišlja tudi Nio. Vse hitreje rastoči kitajski proizvajalci vozil so namreč siti iskanja prostih kapacitet na odprtem trgu.

Bodo avtomobile vozili kar v ladijskih zabojnikih?

Očitno je trg še vedno dovolj močan, da prenese vse cenovne popravke in zamude v dobavi. MG je vse pomembnejši igralec v Veliki Britaniji, zato si zaradi zmanjšanih dobav nikakor ne želijo zaostati. Avtomobile so začeli v državo pošiljati kar v zabojnikih. S tem lahko zadostijo povpraševanju in zadovoljijo število dobavljenih avtov.

To idejo je podprl tudi Nash iz VesselsValue, ki pravi, da se cene tovrstnega prevoza od septembra hitro korigirajo in spuščajo z rekordnih ravni. Vsaj nekoliko olajšanja prinaša dobava manjših delov iz Kitajske, cene prevoza v ladijskih zabojnikih so namreč močno padle in bi se lahko kmalu približale cenam izpred epidemije bolezni covid-19. Zachary Kirkhorn, finančni direktor Tesle, je ob razkritju četrtletnih poslovnih rezultatov optimistično zrl v prihodnost. Cena prevoza v ladijskih zabojnikih iz Šanghaja je vmes znašala tudi 20 tisoč dolarjev na zabojnik, zdaj se je spustila na od 3.500 do 3.600 dolarjev.

Glede avtomobilistov bi šlo v primeru rabe zabojnikov za prevoz izdelanih avtomobilov za zasilno rešitev. Natovarjanje in raztovarjanje je v takih primerih zamudno in neučinkovito.

Zmagovalci te krize so seveda ladjarji, ki imajo rekordne zaslužke. Foto: Kristijan Bračun

Če se reši težava s prevozom, se zatakne v pristaniščih

Tako kot po navadi, tudi tukaj rešitev ni preprosta. Večplastne težave se ne kažejo samo v številu ladij, temveč imajo tudi pristanišča velike težave s preobremenjenostjo. Vodilni ladijski prevoznik Wallenius Wilhelmsen je pred časom potrdil, da iz nemškega pristanišča Bremerhaven v oktobru in novembru, mogoče tudi v decembru, ne bodo pretovarjali nobenih avtomobilov zaradi pomanjkanja voznikov, ki bi premikali avtomobile. S tem so neposredno pokvarili načrte podjetju BMW. Zaradi tega bi lahko prišlo do trimesečne zamude pri dobavi vozil, ker bodo morali Bavarci zalogo vozil preusmeriti drugam ter organizirati drug prevoz do prodajalcev.

Pomanjkanje voznikov je velika težava tudi za druge avtomobilske proizvajalce, ki imajo težave s premikanjem končanih vozil po Evropi. Po dolgotrajnem pomanjkanju čipov je v teh časih teh dovolj, zato hitro napreduje tudi proizvodnja, a izdelani avtomobili čakajo pred tovarnami. Pri Stellantisu se je proizvodnja avtov povečala za 25 odstotkov, a se je število pošiljk povečalo le za 14 odstotkov in je doseglo najnižjo raven.

Zaslužki ladjarjev letijo v nebo

Rekordne cene ladijskega prevoza so zlata jama za ladjarje. V od petih do šestih letih so na ladjo, vredno okoli 50 milijonov evrov, zaslužili med 110 in 115 milijonov evrov. Kdaj bi se lahko cene normalizirale? Kot pravi Nash, so trenutno transportne ladje v izdelavi in bodo zaplule v letu 2024. Po njegovem mnenju bi lahko do sprostitve cen prišlo šele leta 2025. Zaradi visokih cen, ogromnih izpustov emisij ladij in dolgotrajnega potovanja pa vse več podjetij išče načine, kako bi proizvodnjo preselili v lokalno območje, toda pot do tja je še dolga.