#dopustujdoma
Torek, 2. 6. 2020, 4.05
4 leta, 5 mesecev
Toyota supra in 300 kilometrov dolg potep po Sloveniji
Eden najlepših "roadtripov" in najbolj vpadljivih avtov Slovenije #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,82
2
To je eden najlepših "roadtripov" z avtomobilom po Sloveniji. Dobrih 300 kilometrov prek Vršiča, skozi Posočje in nato prek Krasa do obale morja. V nekaj urah iz objema gora do pogleda na morske valove. Vmes pa na stotine ovinkov s toyoto supro, enim najbolj brezkompromisnih in uživaških avtomobilov danes na prodaj v Sloveniji. Po koncu vožnje je bila moja majica pošteno preznojena, vas zanima, zakaj?
Sobota je bil dan za avtomobilski "roadtrip". Slovenija slovi po svoji raznolikosti in slikovitosti, ki ju popotnik lahko doživi le v razmiku nekaj ur. Tak izlet lahko tako domačinom kot tujcem prikaže neposredne prednosti slovenske pregovorne majhnosti. Začeti dan visoko v gorah, na cestah blizu dva tisoč metrov nadmorske višine, in jih po dobrih 300 kilometrov cestnih užitkov skleniti na obali morja? Po možnosti za volanom avtomobila s 340 "konji", pogonom na zadnji par koles in z vmesnim kosilom na Krasu? Ne sliši se slabo, kajne?
Vršič je 1.611 metrov nad morjem najvišji prelaz v Sloveniji. Na nekdanji trgovski poti so tu cesto v začetku 20. stoletja gradili predvsem v vojaške namene.
Kamorkoli že pripelje, nikoli je ni sram krasti pogledov
Toyota supra je trenutno eden najbolj vpadljivih, dinamičnih in karakternih avtomobilov, ki jih je mogoče kupiti v Sloveniji. Je uživaški avtomobil, ki ni za vsakogar. To je dvosed z izrazito dinamičnimi linijami in Akrapovičevim izpuhom. Po potrebi je krotek, a na zahtevo voznika lahko tudi pravi podivjani konj, ki ga ni sram, kamorkoli že pripelje, krasti poglede.
Prav gotovo supra ni avtomobil za vsak dan in namenjena je tistim, ki si lahko tak avtomobil privoščijo za potepe ob koncih tedna in za brezskrbne, lahko tudi brezciljne avtomobilske izlete, ki pa lahko lastniku tako veliko dajo. Supra piše zgodbe in tudi sama je spoštovanja vredna avtomobilska zgodba s prav posebnim karakterjem.
Zgodnji sončni žarki na tako imenovani Ruski cesti proti Vršiču omogočajo čarobne trenutke.
Od Kranjske Gore do Trente se cesta vije prek 50 ostrih ovinkov. V času med 1. in 2. svetovno vojno je bila na vrhu še državna meja. Cesto je leta 1915 gradilo okrog deset tisoč ruskih ujetnikov.
Japonska kultura in nemški inženiring
Pozabite na staro, resda bolj slavno in opevano supro prejšnje generacije. Pred 18 leti je bil avtomobilski svet povsem drugačen kot danes. Primerjava stare in nove supre prav zato nima odgovora in je nesmiselna. Toyota in BMW sta združila moči in s skupnim znanjem izdelala odličen avtomobil. To mu prinaša predvsem pozitivne stvari. V primeru supre odličen "infotaiment", mnogo boljši od Toyotinega, pa vrhunski osemstopenjski samodejni menjalnik in trilitrski šestvaljni bencinski motor. Resda BMW-jev z oznako Made in Germany, toda združevanje nemškega inženiringa in japonske kulture je v tem avtomobilu odlično uspelo.
Oče dvigal palec, otroci odprtih ust gledali skozi okno kombija
Vršič, 6. ura zjutraj. Medtem ko se je supra nastavljala prvim jutranjim sončnim žarkom, je mimo pripeljal avtomobil enega prvih jutranjih obiskovalcev najvišjega prelaza v Sloveniji. Moški za volanom je gledal v avtomobil, preprijemal volan na tlakovani cesti in z drugo roko proti meni poskušal pokazati dvignjen palec. Žena ga je poskušala posnemati, otroka na zadnjih sedežih pa odprtih ust prav tako nista skrivala navdušenja nad nizkim rdečim športnikom, ki ga na tej visoko ležeči cesti tako zgodaj nista pričakovala.
Bili so prvi med vsemi, ki so ta dan gledali za avtomobilom, s prstom kazali nanj, pristopili z vljudnimi vprašanji in si ga želeli vsaj za nekaj sekund od blizu ogledati. Navsezadnje me je dan pred tem, ko sem komaj prevzel suprine ključe in še preden sem pripeljal do ljubljanske obvoznice, kar skozi okno ob rdeči luči na semaforju, že prvi navdušenec vprašal, koliko "konjev" ima.
Ob vožnji skozi Trento se je smiselno tudi ustaviti in uživati nekaj minut ob pogledu na Sočo.
Solkan ima kamniti most z največjim 85-metrskim lokom na svetu. Most so odprli leta 1905, leta 1916 pa so ga porušili in nato spet obnovili. Bil je eden zadnjih velikih kamnitih mostov, saj so pozneje inženirji začeli uporabljati armiran beton.
Tekmeci? Večina jih izginja z zemljevida …
Že ko sem se začel spuščati z Vršiča proti Trenti, sem razmišljal o suprinih tekmecih. Tu je manj izrazito karakterni bratranec BMW Z4 in porsche cayman kot najbolj logična primerjava. BMW bo v Evropi ukinil model M2, Ford tudi štirikolesno gnanega focusa RS, podobno z emocijami nabit ford mustang se vozniško s tako toyoto ne more kosati. Hm, morda renault alpine s precej manj "konji", negotovo prihodnostjo in dejstvom, da ga v Sloveniji sploh ni mogoče kupiti?
Na tem mestu palec gor za Toyoto, ki si danes tako brezkompromisne uživaške avtomobile še lahko privošči. Tu ni supra, temveč tudi napovedani yaris GR. Dolgoletna strategija vlaganja v hibridne pogone se lahko v Evropi bogato obrestuje.
Trenta, Posočje, Solkanski most in privlačni ovinki prek Krasa
Ovinki so si hitro sledili. Sedi se nizko in da se voznik privadi na manjše vetrobransko steklo ter splošno nekoliko omejeno preglednost iz vozila, je potrebnih nekaj kilometrov. Vklopljen program sport spodbudi bolj dinamično podajanje prestav, dvigne vrtljaje motorja in izdatneje spodbudi zvoke izpušnega sistema. Tak avtomobil je seveda uživaški tudi zunaj dirkališč in tudi med umirjenim križarjenjem skozi lepe kombinacije ovinkov in ob pogledu na lepo naravo. Z Vršiča navzdol proti Trenti, Soči, proti Koritnici in naprej do Bovca.
Pokrajina se od tam naprej hitro spreminja, enako tudi ceste. Od Bovca do Kobarida so ovinki zelo tekoči, nato na Tolminskem postane cesta bolj ravna in širša. Pelje mimo številnih starih zapuščenih kamnitih hiš, ki na tem mestu pričajo o dolgoletni zgodovini potovanj. In nato ob dolini Soče proti Novi Gorici in Solkanskemu mostu, ki je prav poseben spomenik prometu nekoč in danes v Sloveniji.
Ko iz Nove Gorice zavijem proti Mirnu, pred sabo že vidim vzpon na kraško planoto in nove privlačne ovinke. Peljejo me proti Opatjemu Selu in od tam naprej prek Krasa proti slovenski obali. Kras skriva mnoge manjše vasi, prav tako mnogo bolj ali manj skritih zanimivih cest. Te so s tekočimi kombinacijami ovinkov kot nalašč za avtomobilske izlete. Blizu je tudi znana kraška vinska cesta, ki povezuje skoraj 170 ponudnikov kraških dobrot in se razprostira nad Tržaškim zalivom.
Ravni odseki široke ceste od Kobarida proti Tolminu.
Prek Krasa vodi cesta skozi mnoge majhne in zelo slikovite vasice.
Tak pogled ima voznik skozi vzvratno ogledalo supre.
Trg sredi kraške vasice in vprašanja domačinov
Na trgu ene izmed vasi je bil sobotni sejem, supra pa kot nepričakovana popestritev dopoldneva. Medtem ko sem pil svoj primorski macchiato, so jo obkrožili domačini. Od otrok do starejših. Hitro so začela padati vprašanja.
"Kako močan motor je, kol'ko stane?"
Hja, trilitrski šestvaljnik ima 250 kilovatov, sem odgovarjal. Sami so nato ta podatek pretvarjali v bolj razumljive "konje". Cena se giblje okrog 72 tisoč evrov, poraba pa danes tam okrog 12 litrov na sto prevoženih kilometrov. Zdaj je na voljo tudi okrog 20 tisočakov cenejša supra, ki pa jo poganja le še dvolitrski bencinski štirivaljnik.
"Ma, samo je pa že dolgo ni b'lo?" je spraševal moški srednjih let.
Res je, Toyota je prejšnjo generacijo supre končala izdelovati pred 18 leti. Zdaj so jo spet obudili in kljub enakemu imenu primerjave niso najbolj smiselna. Prejšnja je bila mnogo večja, drugačna. Ima isto ime, a drugačen karakter, ponovim.
Po 300 kilometrih sem moral preobleči preznojeno majico
Avtomobilski časi se spreminjajo, a ne glede na vse je ta nova supra zares brezkompromisen avtomobil. To ni športnik, ki bi imel še zadnje sedeže. Ne, za volanom supre mi je bilo pošteno vroče, počutil sem se malo utesnjeno, komaj sem našel prostor za odlaganje raznih malenkosti in tudi vsako izstopanje iz avtomobila je bilo že pravi mali podvig. Tudi cena in poraba goriva nista od muh, prav tako ne odpiranje prtljažnika zgolj prek ključa.
300 kilometrov dolg "roadtrip" me je v nekaj urah pripeljal iz objema najvišjega slovenskega prelaza prek slikovitega Posočja in Krasa do slovenske obale. Ko sem toyoto supro parkiral tik ob morju in ko so zvoki morskih valov zamenjali jutranje gorske zvoke neokrnjene narave in zgodnjega ptičjega petja, sem si moral preobleči majico. Bila je preznojena, a prav zato polna spominov in zgodb. Ravno zato je supra eden zelo redkih avtomobilov, ki je namenjen izključno cestnim dogodivščinam in užitkom. Pravi avtomobil, ki piše zgodbe.
2